Dobrodejnosti sončenja
Čedalje pogosteje beremo opozorila, kako nevarno je sončenje. Toda prava mera sonca je zelo koristna, zlasti za trdnost kosti, zato se sončenju ne smemo povsem izogniti.
Ultravijolična svetloba stimulira tvorbo vitamina D, ki skupaj s kalcijem pomembno vpliva na trdnost kosti. Z njegovo pomočjo se torej upiramo osteoporozi, česar v zrelih letih vsekakor ne smemo zanemariti. Vitamin D stimulira tudi tvorbo in učinkovitost številnih hormonov, tudi spolnih, znižuje visok krvni tlak in upočasnjuje proces staranja. UV svetloba je učinkovita pri zdravljenju luskavice in kožnih obolenj, pomaga pri izločanju okoljskih in metabolnih strupov iz telesa, pri arteriosklerozi, mišični oslabelosti in še pri drugih zdravstvenih težavah.
Čim večja površina kože je izpostavljena soncu, tem večji je učinek sončenja. Še posebej priporočljivo je sončenje tistih delov telesa, ki so skriti pod kopalkami. Takšno sončenje znatno poveča raven spolnih hormonov, ki vplivajo na številne funkcije v telesu.
Zdravo sončenje zagotovo ni celodnevno nastavljanje soncu, še zlasti ne v mesecih, ko imajo sončni žarki največjo moč. V poletnih mesecih se sončimo v zgodnjih dopoldanskih in v poznih popoldanskih urah, spomladi in jeseni pa lahko tudi opoldne.
Koliko UV svetlobe je še zdravilno, je seveda odvisno od tipa kože in poprejšnje porjavelosti, torej od količine kožnega barvila melanina. Sončenje v razumnih mejah s pomočjo hormonov povzroči v telesu proces razstrupljanja. Težava pa je v tem, da pogosto pretiravamo in namesto razstrupljanja zaradi preveč UV žarkov naše telo le dodatno zastrupljamo s prostimi radikali. Da bi telesu olajšali razstrupljanje in povečali zdravilne lastnosti sončenja, moramo upoštevati postopnost sončenja. Koža se mora sonca privaditi - povečati se mora količina melanina, zato večkrat zaplavajmo in se ohladimo, kajti vedno moramo paziti, da se ne pregrejemo. Ne poležavajmo preveč, raje se umirjeno sprehajajmo, na glavi imejmo pokrivalo. Potrudimo se, da bomo sproščeni in da bomo spili veliko vode. Telesa ne smemo obremenjevati s težko prebavljivo hrano. Poskrbimo za redno odvajanje - uživajmo živila z veliko vlakninami (sadje, zelenjava, semena, stročnice, polnovredna žita), za dovolj dolg nočni spanec v popolni temi, da bo lahko telo ustvarilo čim več hormona melatonina, ki je močan antioksidant in regenerator telesa.
V poletnih mesecih, ko smo izpostavljeni soncu, telo čim manj obremenjujmo z dodatnimi napori, tudi s prebavo. Na počitnicah privoščimo počitek ne samo možganom, pač pa tudi telesu in njegovi presnovi. Po sončenju pustimo, da se telo raje ukvarja s procesi čiščenja - odplavljanja toksinov in z regeneracijo kože. To je še posebej potrebno, če smo se morda preveč izpostavljali sončnim žarkom, ki so v koži povzročili nastanek prostih radikalov.
Pod vplivom svetlobe, ki se absorbira skozi oči, nastaja seratonin - hormon sreče in antidepresiv. Ponoči se seratonin s pomočjo vitamina B3 kalcija in magnezija pretvori v melatonin. Nastajanje melatonina je lahko moteno, če smo podnevi dobili premalo »prave« svetlobe polnega spektra, zaradi fizičnih in psihičnih obremenitev pred spanjem, poznih večerij, če ne spimo v popolni temi ali če prižigamo luč. Zato vsak večer poskrbimo, da ne jemo prepozno, pred spanjem se umirimo ob bolj mili svetlobi, spat odidimo sproščeni in brez skrbi.
