PIVO- pijača nesmrtnosti

PIVO- pijača nesmrtnosti

Zgodbe | jul. '10

Pivovarstvo se je v alpske dežele širilo iz nemških in čeških območij. Ivanka Bajd v Enciklopediji Slovenije navaja, da je najstarejša omemba piva na Slovenskem v listini briksenskih škofov iz začetka 11. stoletja, ko se je pojavilo na območju graščine Kamen v Begunjah na Gorenjskem.

Pivo ima sicer v svetu prastaro tradicijo. V primerjavi z medico, ki je bila namenjena duhovščini, je bilo pivo pri starih narodih kraljevska pijača in načeloma namenjena vojaškemu stanu. Na Irskem se je pilo pivo in zraven jedlo merjaščevo meso; tako so v glavnem slavili začetek keltskega novega leta. V starem Egiptu so pili pivo vsi - tako ljudje kot bogovi. Verjeli so torej, da je pivo pijača nesmrtnosti.

Danes v svetu in pri nas varijo pivo v glavnem iz slada, vode in hmelja. Iz teh sestavin pridobljena sladica alkoholno prevre s pomočjo pivskih kvasovk in nastane pivo. Gospodinje so včasih za varjenje te pijače uporabljale različne vrste slajenih žit. Za začimbo so uporabljale janež, gorčico, kumino, kaduljo in še kaj. Prvotno pivo je bilo sladko, skozi čas pa so dosegli najbolj cenjen okus piva z uporabo ječmenovega slada, ki so ga začinili s hmeljem.

Hmeljarili so že v srednjem veku

Na našem ozemlju je bilo hmeljarjenje znano že v srednjem veku. Kot ugotavlja pivovarski strokovnjak dr. Anton Wagner, so za časa cesarice Marije Terezije gojenje hmelja pospeševale kmetijske družbe v Ljubljani, Gorici, Celovcu in Gradcu. Izdajale so tudi ustrezna navodila. Pri nas se je ugodnih podnebnih razmer hmeljarstvo najbolj razvilo v Savinjski dolini.

Hmeljarji so leta 1880 v Žalcu ustanovili hmeljarsko društvo. Po prvi svetovni vojni so tu znatno povečali pridelavo hmelja. Slovenski hmelj je kakovosten in ga cenijo tudi v drugih državah. Po drugi svetovni vojni so savinjski pridelovalci hmelja ustanovili svojo zadrugo - Hmezad. Naši hmeljarji so od leta 1977 združeni v Poslovno skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, za strokovnost panoge pa skrbi Inštitut za hmeljarstvo ter pivovarstvo v Žalcu. Zanimivo je, da je bil slovenski hmelj pravno zaščiten že za časa avstroogrske monarhije. Kmalu po drugi svetovni vojni pa je bila pravna zaščita zagotovljena z ustanovitvijo Hmeljne komisije za Slovenijo.

Pridelovalci gojijo le ženske rastline in pridelujejo neosemenjen hmelj. Rastlina ima življenjsko dobo od deset do petnajst let. Hmelj ponavadi dozori v zadnjih desetih avgustovskih dnevih. Hmelj gojijo poleg Savinjske doline tudi ponekod v Zgornji Dravski dolini, na Dravskem polju in v Posavju. Poleg dobro vpeljane sorte savinjski golding gojimo še slovenske  A-sorte atlas, ahil, apolon, avrora. Iz B-sorte pa so bobek, buket in blisk. Od leta 1990 so znane tudi aromatične pozne C-sorte celeia, cekin in cicero.

Iz hmelja pripravljajo koncentrate ali ekstrate, ki jih uporabljajo pretežno v pivovarstvu. Pivu dajejo grenčino, okus in obstojnost. Hmeljev izvleček pa uporabljajo še v zdravilstvu, saj ima hmelj tudi pomirjevalen učinek.

 

Konkurenca vinu

Naši predniki pa piva niso osvojili zlahka. Na naših tleh je bilo zakoreninjeno pitje vina, pili pa so tudi ol ali medico. Friderik V. je v avstrijskih vinorodnih deželah leta 1449 celo prepovedal varjenje in točenje piva. Pod njegovo oblast so sodili tudi naši pradedje, a je bil Friderik prizanesljiv, saj je za domače potrebe dovolil varjenje piva. Pili so ga lahko v gradovih in na kmečkih dvorih. Prepovedi so se vrstile še v 16. stoletju, a tedaj zato, da bi preprečili dražitev ječmena in pšenice.

Na Koroškem je bilo zelo razširjeno varjenje tako imenovanega kamenega piva in koritnjaka iz ovsa, pšenice, redkeje ječmena. Ivanka Bajd omenja, da je bilo boljše pivo koritnjak. Korošci so ga imeli za nekakšno marčno kameno pivo. Pridelovali so ga s pomočjo vlaganja razbeljenih kamnov ali diorita v drozgalnik. Dobivali so ga v okolici Hodiš. Tako so polagoma do vrenja segrevali hmelj in žitno drozgo. Zaradi pomanjkanja ječmena sta zadnji kameni pivovarni na Koroškem leta 1917 prenehali obratovati.

V 18. stoletju so se na Slovenskem pojavile obrtne pivovarne. Leta 1713 sta delovali v Ljubljani dve, leta 1833 pa jih je bilo že šest. Šlo je za skromne rokodelske obrate. Imeli so jih tudi v Kamniku, Mengšu, na Vrhniki in še marsikje drugje.

Kakovost piva je nadzorovala država s pomočjo zapriseženih merilcev. Preverjali so količino uporabljenega žita pri varjenju piva, število sodov nefermentirane sladice in prostornino sodov. Dabi bilo pivo okusnejše ter trajnejše, so pivovarji in gostilničarji sredi 18. stoletja začeli uporabljati naravni led za hlajenje zalog piva.

Iznajdba parnega in hladilnega stroja, uvedba električnega generatorja za razsvetljavo in ugotovitve L. Pasteurja o bistvu alkoholnega vrenja so omogočili prehod iz rokodelskega v strojno pivovarstvo. Umetno hlajenje je omogočilo uveljavitev metode hladnega ali spodnjega alkoholnega vrenja in s tem uvedbo proizvodnje piva z okusi, kot jih poznamo še danes.

Ob koncu 19. stoletja se je na Slovenskem pivovarstvo razvilo v industrijo. Nekdanjo obrtno pivovarno v Laškem je ustanovil Franc Geyer 1825. leta. Novi lastnik Anton Larisch pa jo je premestil pod Šmihel.

V Mariboru so leta 1861 zgradili pivovarno Tomaža Götza in leta 1892 je izdelala že trideset tisoč hektolitrov piva. Izvažala ga je celo na Bližnji vzhod. Leta 1864 je bila v Ljubljani ustanovljena Pivovarna bratov Kozler in je bila največja na Kranjskem. Brata sta prodajala svoje pivo po Kranjskem, v Trstu, po avstrijskem in hrvaškem Primorju, v Dalmaciji, ga izvažala v severno Italijo, Smirno in Aleksandrijo. Leta 1909 so to pivovarno preoblikovali v delniško družbo Union. Po letu 1920 je prevzela še nekaj drugih takratnih pivovarn na Slovenskem in pod njeno okrilje so prišli tudi mariborski in žalski pivovarji, tako da je bila Pivovarna Union edina v nekdanji Dravski banovini. Kmalu po drugi svetovni vojni so bile postopoma oblikovane pivovarne Union v Ljubljani, Laško v Laškem in Štajerska pivovarna v Mariboru.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media