Veliko ljubezni in nekaj vzgoje
»Biti babica je sladki poobedek življenja,« je v navdušeno vzkliknila prijateljica novopečene babice, ko je slednja zgroženo ugotavljala, da je za to vlogo pač še premlada. Verjetno je imela v glavi podobo svojih starih staršev. Sodobne babice živijo nekoliko drugače, ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi, obiskujejo tudi tečaje, hodijo na jogo ali pilates, dedki kolesarijo ali lovijo ribe ... A se obveznostim navkljub radi družijo z vnuki. Le da si čas in dejavnosti odmerjajo po svoje. In nič ni narobe, če niso stalno in za vse stvari na voljo.
Od svojih starih staršev sem poznala samo omo, očetovo mamo. Ker je živela z nami, je dejavno sodelovala pri naši vzgoji, vnuki smo jo vikali in brezpogojno ubogali, čeprav je imela kar trde vzgojne prijeme ...
Prijateljica mi je pripovedovala podobno zgodbo. V otroštvu je z babico, sestro, bratrancem in sestrično skoraj vsa poletja preživela na morju. Babica jim je vsak dan pripravila nekaj računov in vsak je moral napisati spis o tem, kaj so počeli prejšnjega dne. Čeprav jim je bilo velikokrat odveč sedenje za mizo, nobenemu ni prišlo na misel, da svoje naloge ne bi opravil ...
Zdajšnjim starim staršem na srečo v veliki meri ni več treba »vzgajati« vnukov. To je veliko olajšanje in nedvomna prednost za vse vpletene. Vendar pa vzgajamo tudi tedaj, ko ne vzgajamo – samo precej bolj posredno, pravi Jasper Juul, danski družinski terapevt. Najpomembneje pa je, da se stari starši v vzgojo vnukov vključujejo toliko, kolikor otrokovi starši to dopuščajo in omogočajo. Stari starši lahko vlogo staršev kvečjemu dopolnjujejo in bogatijo. Tudi razvajajo, a le do določene mere.
Psiholog Bogdan Žorž je zapisal: »Tudi zdajšnji otroci čustvujejo, doživljajo, potrebujejo pozornost, varnost, ljubezen – tako, kot smo jo potrebovali mi. Potrebujejo pa tudi učenje, nabiranje izkušenj za življenje. Dovolj dobri stari starši se tega zavedajo in poskušajo dopolnjevati vzgojna prizadevanja staršev. Staršev ne smemo izriniti iz vzgojne vloge, moramo jim dopustiti, da opravijo svojo starševsko dolžnost. Dovolj dober stari starš se zaveda svojega starševstva. Zaveda pa se tudi svojih napak in zato dopušča tudi svojemu otroku, ki je postal starš, da dela napake. Ne sme se pustiti zapeljati željam, da bi na vnukih popravljal svoje napake – svojo starševsko vlogo je že opravil – kakorkoli že.«
Da bodo počitnice res lepe
Če boste prvič za dlje časa imeli vnuka pri sebi, se pozanimajte pri starših, kakšna so glavna pravila, ki veljajo v družini: kdaj gredo otroci spat, ali lahko gledajo televizijo in katere oddaje, koliko sladoleda smejo pojesti, imajo morda kako »domačo nalogo«, morajo, denimo, prebrati knjigo za domače branje ...
Seveda lahko pravila prilagajate, a da se ne bi prerekali s starši, se le držite temeljnih dogovorov. Tako jih bodo laže upoštevali tudi otroci.
Najbolje je, da otroka vprašate, kaj bi rad počel pri vas. Pripravite mu tudi kako presenečenje, a upoštevajte njegove želje. Če imate kmetijo in domače živali, se ni bati, da bi se dolgočasil. Otroci radi pomagajo (če le obveznost ne traja predolgo), zato lahko imajo tudi svoje naloge: pobirajo jajčka, krmijo kokoši, polagajo krmo teličkom, pometajo stopnice, zalivajo rože ali vrt. Če imate vrt, naj imajo otroci svojo gredico ali pa na balkonu vsaj lonec z rožami ali zelišči.
Otroci imajo radi pustolovščine, zato lahko med nabiranjem gozdnih jagod, borovnic ali gob zagledate gozdnega palčka (ki se hitro skrije). In potem napeto oprezate, ali ga boste še videli ... Lahko pa mimo švigne lisica, in to prav tedaj, ko se otrok zazrl drugam, potem pa čakate, ali se bo še pokazala ...
Mlajši otrok bo vesel, če ga bo pri babici ali dedku vedno čakal igralni kotiček z najljubšimi igračami. Skupaj posadite drevo in ob vsakem obisku preverite, kako raste. Tako boste posebno vez med vami in vnuki ohranjali in jo krepili.
Berimo skupaj
Tudi med počitnicami otroci berejo knjige, ki jih zanimajo in so jim všeč. Zdaj imajo končno dovolj časa, da lahko berejo svoje »naj« knjige. Poleg tega so sodobni otroci navajeni iskati informacije v tiskanem gradivu in na spletu; zato to počnejo tudi med počitnicami; toda razlogi, zakaj to počnejo, so drugačni, povezani s prostočasnimi dejavnostmi, počitniškimi cilji, različnimi raziskovanji in potepanji.
Tudi stari starši lahko otrokom ponudimo v branje zanimive knjige in jih spodbujamo, da svoje dejavnosti povežejo z branjem. Še najbolje, da to počnemo skupaj! Tako bo branje koristilo tudi nam, starejšim, in še trdneje nas bo povezalo z radovednimi vnuki. Zato obogatimo skupne počitnice še z branjem! Razveselilo bo otroke in starejše!
S pomočjo priročnikov spoznavamo okolje, ki ga raziskujemo: travniške rože, morske živali, gorske ptice, zvezde na nebu ... Tudi v živalski vrt, v muzej in galerijo, v gradove in graščine se odpravimo s knjigo v roki. Vzemimo si čas in iščimo informacije toliko časa, dokler je to zanimivo za otroka. Iščemo v knjigah, revijah in na internetu!
Nekateri priročniki otroke spodbujajo k raziskovanju in opravljanju poskusov: poletje je idealen čas za poskuse z vodo. Veliko je knjig za otroke, ki njim primerno predstavljajo različne dejavnosti in spretnosti. Otrokom bo ljubo, če bomo to počeli skupaj. Skupaj z njimi in ob navodilih iz priročnikov lahko kuhamo, izdelujemo ogrlico iz gline, leseni mlinček, različne izdelke iz naravnih materialov ... naučimo se družabne igre z drugega konca sveta in veliko drugega.
V turističnih vodnikih poiščemo zanimiv kraj in ga obiščemo, na izletu si z vodnikom v roki ogledamo naravne in kulturne spomenike, ne zamudimo nobene znamenitosti, doma pa izlet nadgradimo z branjem pripovedk in zgodb, ki so povezane s krajem, ki smo ga obiskali.
Skupaj z vnuki obiščemo splošno knjižnico in povprašajmo knjižničarje po (najnovejših) priročnikih o ročnih delih, dejavnostih v naravi ipd. Če otroci med šolskim letom knjižnice ne obiskujejo, jim bo še posebno zanimiva. Lahko se udeležimo katere od ustvarjalnih delavnic (ročna dela, lutkovna predstava idr.), skupnega branja »pod krošnjo« ali kake prireditve. Slovenske splošne knjižnice pripravljajo poleti marsikaj zanimivega tako za otroke, kot tudi za odrasle.
Tudi med počitnicami se zvečer prileže pravljica za lahko noč! Ali pa glasno branje česarkoli; prijetno se je namreč malce umiriti in se skupaj prepustiti zgodbam, ki nas ponesejo v domišljijske svetove, na različne konce sveta, k drugim ljudem ... Starejše otroke povprašajmo po njihovih najljubših knjigah. Pogovor o knjižnih novostih za mlade bralce, ki zavzemajo top lestvice v knjigarnah in knjižnicah, je lahko zelo zanimiv tako za otroke, kot tudi za starejše. Starejši tako lahko spoznavamo zanimanja sodobne mladine, njihove želje in sanje, pa tudi probleme in stiske.
Otroke opozorimo na knjige, ki smo jih brali, ko smo bili v letih, kot so zdaj naši vnuki. Se naša zanimanja sploh razlikujejo? Kaj nismo tudi mi radi brali napete pustolovske zgodbe, tudi zaljubljene in grozljive, pa take, ki so nas nasmejale? Vedno znova se nam bo potrdilo, da so dobre knjige večno »žive«, in tudi to, da so lahko most med generacijami. Z branjem si delimo tako znanje, izkušnje in modrosti človeštva, kot tudi načrte, upanja in hrepenenja posameznikov. V skupnem branju spoznavamo drug drugega, poglabljamo čustvene vezi in lepo nam je!
V kuhinji je zabavno
Doma veljajo pravila, ki jih postavita mama in oče, pri babici in dedku pa njuna pravila. Včasih ali zelo pogosto so povsem drugačna od tistih doma. Kot mama treh otrok vem, da imajo stari starši nadvse radi svoje vnuke in vnukinje. Razumem tudi, da nimajo srca vztrajati pri zdravi zelenjavi in da jim je v veselje pogledati, ko mladina veselo mlaska sladke ali pregrešno mastne slane dobrote, ki jih doma mama ne dovoli ali samo izjemoma dovoli.
Razumem, da sami v svojem otroštvu toliko dobrin niso imeli, a vse ima svojo mejo. Starši bi bili veliko bolj mirni in zadovoljni, če bi vedeli, da so otroci pri babicah in dedkih na varnem. Premnogo trenj med generacijami izvira prav iz neupoštevanju dogovorov med starši in starimi starši, še najbolj pogosto zavoljo prehrane.
Prehrana otrok je izjemno pomembna za otrokov razvoj. V otroštvu so presnovni procesi izredno hitri. Obenem otroci rastejo, se obnavljajo in krepijo. Pri tako hitrih procesih v otrokovem telesu nastajajo številni prosti radikali, v telesu pa obstajajo mehanizmi, ki povsem izničijo te škodljive proste radikale. Človekov organizem je ustvarjen popolno, a zadovoljivo deluje le, če mu pri tem pomagamo z izbrano prehrano. Praske se ne pozdravijo kar same od sebe in ne tako hitro, če ni ustreznega gradbenega materiala, torej beljakovin, vitaminov in mineralov; prosti radikali povzročajo škodljive mutacije v telesu, če jih ne ustavimo z zadostno količino antioksidantov. Tudi osteoporoze bodo imeli otroci v starosti veliko manj, če bodo v mladosti zaužili dovolj kalcija in drugih mineralov.
Pomanjkanje hranil škodi organizmu. Rekli boste, saj smo tudi mi zrasli, čeprav smo bili velikokrat lačni. Že, že, a posledice se kažejo v starosti v številnih zdravstvenih težavah. Je še kaj, kar si starši in stari starši želimo bolj kakor to, da bi bili otroci čim bolj zdravi?
Druga plat prehranjevanja je obilnost obrokov. V zdajšnjih časih je „vsega preveč“ in vsega v obilju, poleg tega „otroci tako radi jedo“. Seveda in žal najraje bonbone.
Šolske počitnice, ko pridejo vnuki na obisk ali počitnice, so imenitna priložnost, da se skupaj z otroki podate na kulinarično popotovanje. Le malo zdajšnjih otrok pozna okus kakršnekoli domače juhe, ki ni iz vrečke; in le malo jih je, ki vedo, da ima piščančje bedro dve kosti, debelejšo in tanjšo. Tudi to, da grah raste v strokih, ni znano vsem, saj so videli le zamrznjene zelene kroglice. Poleg tega nekateri starši sploh ne kuhajo doma. Kaj niso počitnice odlična priložnost, da povabite svoje vnuke in vnukinje v kuhinjo? Predstavite jim jedi svojega otroštva, jedi, ki ste jih morda spoznali na potepanjih po svetu ali se po kuharskih knjigah ali po internetnih zapisih skupaj podate v prostranstvo okusov našega planeta. V slogi je moč, pravijo, in povezava starih izkušenj in mlade zagnanosti ter elektronske spretnosti rodi radostne spomine, ki se neizbrisno zarišejo v spomin. Zabavno bo, ko boste skupaj mesili testo za domač polnovreden kruh, oblikovali prav posebne babičine jušne štrukeljce in si pri tem pomokali nos ali pa boste skupaj kuhali slastno dedkovo figovo marmelado, s katero si boste kasneje sladkali jogurt ali namazali palačinko. Vedno bolj se namreč bojim, da čez nekaj let nihče več ne bo jedel palačink drugače kot s čokoladnim namazom.
Počitniški čas naj bo čas male šole kuhanja ali zdravega prehranjevanja. Čas, ko se vzpostavlja red in zdravje. Čas, ko teče vse, kakor je prav. Saj, znanje o zdravem prehranjevanju in kuhanju, ki je s tem povezano, je tisto znanje, ki nam ostane. Vsega se lahko v življenju še naučimo, a tistega, kar se naučimo v mladosti, neprisiljeni in ob prisrčnih trenutkih, se spominjamo veliko dlje.
Proti izbirčnosti
Skupno pripravljanje hrane je odlična rešitev za preprečevanje izbirčnosti pri otrocih. Otroci namreč jedo tisto hrano, ki so jo sami skuhali, jo poznajo, so jo že večkrat poskusili in ki je privlačno pripravljena. Sadje na nabodalih ter zelenjava kot oči in nos na pici pritegne bolj kakor zelenjava, kuhana v sopari. Največ zelenjave pa otroci, tako mlajši kot tudi starejši, pojedo v juhicah, zato naj bo zelenjavna juha na jedilniku veliko pogosteje kot goveja juha.
Proti izbirčnosti pomaga igra z imeni. Jedi poimenujmo igrivo, odvisno od trenutnega zanimanja otrok; današnja juha je lahko juhica za zajčke, sončkova, vulkanska, pa za zoologe, astronavte, princeske ali mavrične vile. Povejmo jim, zakaj smo skuhali določeno jed, na primer za to, da se bo praska na nogi hitreje zacelila ali da bo princeski hitreje zrasel zob in zapolnil pravkar nastalo praznino. Otroke tudi kdaj poprosimo, da s svojim izurjenim detektivskim nosom odkrijejo vse sestavine jedi, pri čemer morajo seveda kar naprej okušati.
Kadar je nasprotovanje zelenjavi zelo trdovratno, jo preprosto skrijmo v jedi, ki so sicer pri otrocih dobro sprejete. Denimo: v paradižnikovo omako za testenine vmešamo nariban korenček, drobno sesekljana špinača je lahko „peteršilj“ na rižoti, pire krompirju pa dodamo še kuhan koromač ali cvetačo. Postopno pa okuse zelenjave otrokom le odkrivajmo, saj si želimo, da bi postali gurmani, ki bodo uživali v hrani.
Koristni nasveti:
- Prehrana otrok, mladostnikov ali starejših ljudi se praktično v ničemer ne razlikuje. Čez dan zaužijmo vsaj pet obrokov. Obroki naj bodo majhni, a prehransko bogati, poskrbimo, da vsebujejo različne barve in okuse. Poigrajmo se z zelišči.
- Izogibajmo se cvrtju in slaščicam. Vse to naj bo le za posebne priložnosti, a še takrat doma pripravljeno. Že priprava naj bo praznik.
- Otrokom v kuhinji lahko zaupamo veliko del. Morda bodo sprva še malce nespretni in nerodni, a mirni živci se nam bodo obrestovali, saj nam bodo otroci kmalu v veliko pomoč. Vse skupaj pa vzemimo za zabavo.
- Starejši lahko olupijo čebulo in jo narežejo, prav tako vso drugo zelenjavo. Že mlajši zmorejo po jedeh potresti origano ali druge začimbe, natrgati vejice peteršilja ter z njim začiniti jed. Otroke ponavadi pritegnejo krepki okusi in vonji, pokažimo jim, da imajo listi luštreka in melise močan vonj, če jih pomanemo med prsti.
- Gnetenje kvašenega testa sprošča napetost in nervozo, kar potrjujejo tudi psihologi, zato jim to omogočimo večkrat. Iz testa naj oblikujejo svoje domišljijske oblike, denimo medvedke, polže, bagre, tobogane, teptalce snega ...
- Starejši, zlasti tehnično navdušeni fantje bodo z veseljem vzeli v roke palični mešalnik in pretlačili juho ali strli česen skozi poseben stiskalec. Na ta način veliko laže pritegnemo tudi tiste otroke, ki se morda izogibajo delu v kuhinji.
- Nekatere pritegnejo posebni načini priprave hrane, denimo kuhanje v ekonom loncu (ponovimo fiziko), kuhanje v sopari, peka kipnika v pečici nad kopeljo, ipd.
- Tudi kuhanje mehko kuhanih jajc je natančno in zabavno opravilo, posebej še, če je treba čas kuhe določiti z dedkovo prastaro peščeno uro.
- Otrokom zaupajmo okrasitev jedi ali pripravo mize s prtički, cvetlicami, s posebnim babičinim jedilnim servisom. Poskusimo kdaj pripraviti kraljevski zajtrk, kosilo ali malico.
Kaj početi med počitnicami?
Otroci različnih starosti se lahko udeležijo taborov, jezikovnih šol in tečajev, če si to želijo in če se strinjajo starši. Tu se bodo družili z vrstniki, se zabavali in igrali in se ob tem še česa naučili. Večinoma organizatorji sprejemajo prijave do junija, vendar pa se kaže pozanimati, ali imajo morda še kako prosto mesto ali pa to zamisel shranite do prihodnjega leta.
Tabori so za otroka odlična priložnost, da se nauči samostojnosti in neodvisnosti od staršev. Za mlajše so primerni enodnevni tabori, pri 9. ali 10. letih pa so brez težav zdoma teden ali več. Vsekakor pa se prej temeljito pozanimajte, kdo organizira tabor in kdo bo skrbel za otroke, kaj bodo počeli, kako je poskrbljeno za varnost …
Eden bolj pustolovskih je zagotovo Mednarodni jezikovni tabor Pridite v Kozjanski raj na poletni direndaj, ki poteka na Prevorju (cesta Šentjur-Kozje).
Osnovnošolci bodo noč prespali na seniku, molzli krave, jezdili konje, hranili damjake, s teleskopom opazovali zvezdno nebo, ustvarjali, plesali, peli ob tabornem ognju, ob vsem tem pa še klepetali v angleškem, nemškem, španskem, ruskem ali slovenskem jeziku. Čaka jih tudi pustolovsko srečanje s tolovajem Guzajem, ki jih bo popeljal v svet legend in razbojništva ...
Informacije: tel. št.: 040 256 171, e-naslov: info@kozjanski-raj.si, www.kozjanski-raj.si.
Sicer pa se lahko po pokrajini med Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno napotite tudi v družinskem krogu. Kozjanski park je največji regijski park, ki ponuja obilo doživetij (grada Podsreda in Pišece, Pilštanj, etnografska dediščina ...)
Informacije: www.kozjanski-park.si
Družinska družabnica se imenuje sklop programov, ki jih pripravlja Zakonski in družinski inštitut Novo mesto. Otroci in mladostniki bodo skozi igro, igranje vlog in pogovore spoznavali, kako pomembni so v življenju osebnostna rast in zdravi medosebni odnosi. Pripravljajo pa tudi delavnice, ki so namenjene navezovanju in krepitvi medgeneracijskih vezi med otroci, starši in starimi starši. Delavnice bodo potekale od ponedeljka do četrtka.
Informacije: tel. št.: 07 33 21 133 ali 031 489 309, info@zdi-nm.si
Šport in šah
Zveza za šport otrok skrbi, da se otroci od 5. do 13. leta med poletnimi počitnicami dodobra razgibajo pod strokovnim vodstvom. Družijo se, igrajo nogomet, rokomet, košarko, odbojko, tenis in badminton, se zabavajo z vodnimi igrami, na delavnicah razvijajo kreativnost in še marsikaj.
Take počitnice pripravljajo v Ljubljani (tel. št: 031 552 732, ljubljana@poletje.eu); Domžalah (tel. št.: 040 910 636, domzale@poletje.eu), Kranju (tel. št.: 040 467 854, kranj@poletje.eu) in v Ajdovščini (tel. št.: 05 364 47 21, sportnazveza@zs-ajdovscina.si). Več informacij na: www.poletje.eu.
Ljubitelji šaha se po navadi ne dolgočasijo, saj imajo vedno kaj početi. Lahko pa še izboljšate šahovsko znanje na poletnem šahovskem taboru v Domžalah, ki bo med 16. in 20. avgustom, od 9. do 15. ure v prostorih Šahovskega društva na Kopališki 4, Domžale.
Informacije: tel. št.: 041 625 254, e-naslov: info@sah-domzale.si
Brskanje po muzejskih zbirkah
Skupaj z otroki obiščite kako razstavo ali muzej. Na obisk pa se prej pripravite, pogovarjajte se z otroki o zgodovini, navadah in običajih. Lahko se igrate kako igrico ali poveste zgodbico, ki se navezuje na obisk.
V številnih muzejih lahko otroci razstavljene predmete tudi primejo ali si jih ogledajo pobliže (a vseeno jih ni dobro pustiti brez nadzora ). Pri izbiri vsekakor upoštevajte otrokovo zanimanje. V nekaterih muzejih in galerijah so za otroke pripravili posebno ponudbo. Prirejajo delavnice o različnih temah in prilagojene otrokom različnih starosti. Otroci se zabavajo, družijo in spoznavajo nove vrstnike ter se marsikaj koristnega naučijo.
Tudi ob samostojnih obiskih nekateri muzeji pripravijo za otroke posebno ponudbo.
V Mestnem muzeju v Ljubljani, denimo, mali obiskovalec skupaj z žabico Ljubo odkriva zgodovino Ljubljane in v posebni knjižici zbira štampiljke, v Narodni galeriji dobi risbo ene od razstavljenih slik, ki jo mora najti in pobarvati.
V Prirodoslovnem muzeju otrokom med obiskom muzeja posodijo skrinjice, v kateri so shranjeni različni muzejski predmeti ter navodila z namigi za reševanje nalog ali pa nahrbtnik z zanimivo vsebino. Med počitnicami pa bodo vsak dan pripravili poldrugo uro dolge delavnice na določeno temo (o delfinih, vulkanih, živalski govorici, pajkih in dinozavrih). Tu dobite tudi podatke o Alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti (odprt je vsak dan od 8.30 do 18.30).
Informacije: tel. št.: 01 241 09 40, uprava@pms-lj.si, www2.pms-lj.si.
Marsikaterega fanta bo razveselil obisk Železniškega muzeja (na Parmovi 35 v Ljubljani, tel. št. 01 29 12 641); ali Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu (tel. št. 364 00 83, 031 816 580, http://www.tms.si). Ali pa Muzej športa. To je najmlajši slovenski državni muzej, a zbirka o zgodovini športa na Slovenskem se stalno veča. Muzej ima prostore na Kopitarjevi 4 v Ljubljani (v stavbi, kjer je tudi uredništvo Dnevnika), odprt pa je le med tednom od 9. do 14. ure. Informacije: tel. št.: 01 431 83 40.
Tiste, ki so jim všeč motorji, peljite na Vransko na ogled Muzeja motociklov. Informacije: Vransko 31a, tel. št.: 03 705 50 66, e-naslov: muzej.motociklov@siol.net, www.muzej-motociklov.com.
Potem pa se zapeljite še na izlet v Slovenske gorice in obiščite spominsko sobo izumitelja Janeza Puha v Sakušaku pri Juršincih. Saj veste, leta 1901 so v Puhovi tovarni naredili prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Muzej je odprt ob koncu tedna od 10. do 18.ure.
Informacije: tel. št.: 051 260 506 in 041 380 303, www.janez-puh.si
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so na ogled stari avtomobili in delovni stroji. Tam vse poletje potekajo tedenske delavnice, na katerih otroci od sedmega leta dalje spoznavajo delovanje, strojev in naprav, na delavnicah ustvarjajo in sestavljajo izdelke, spoznavajo gozdno učno pot. Seveda pa vas bodo veseli, tudi če pridete le na krajši obisk.
Informacije: tel. št.: 01 750 66 72 ali 031 583 461, e-naslov: programi@tms.si.
Morda bi otroke zanimal Čebelarski muzej v Radovljici, ki prikazuje tipična čebelja bivališča in čebelarsko orodje, življenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke (v opazovalnem panju),
Informacije: tel. št.: 04 532 05 20, e-naslov: muzeji.radovljiske.obcine@siol.net,
Posebno doživetje za staro in mlado je ogled podzemlja Pece, turistični rudnik svinca in cinka Mežica.
Obiščete ga lahko od torka do nedelje in se ob 11. in 15. uri spustite z vodnikom v podzemlje. Po poprejšnji najavi pa lahko rudniške rove prevozite s kolesom (otroci morajo biti stari najmanj 10 let). Obiščite bližnji muzej in si oglejte tipično rudarsko stanovanje ter zbirko tud, mineralov in fosilov.
Informacije: tel. št.: 02 87 00 180 ali 87 00 160, 031 316 394, www.podzemljepece.com
Posebej otrokom je namenjen je Hermanov brlog v Celju, ki deluje v sklopu Muzeja novejše zgodovine. Njegova maskota - Herman Lisjak - otrokom pomaga spoznavati svet in njegove različnosti, preteklost in sedanjost ter s pomočjo zgodb krepi zavest o pomenu in ohranjanju kulturne dediščine.
Do konca leta je na ogled razstava o kraškem ovčarju, ki je edina mednarodno priznana slovenska avtohtona pasma. Vse poletne sobote pa so v Hermanovem gledališču ob 10. uri lutkovne predstave.
Informacije: tel. št: 03 42 86 410, e-naslov: info@muzej-nz-ce.si,
www.muzej-nz-ce.si,
Hej ho, hej ho, na delo zdaj gremo …
Ste vedeli, da marsikje še prebivajo škrati? Seveda se večinoma skrivajo pred ljudmi, le otrokom včasih dovolijo v njihovo domovanje. Enega imajo pod mogočnim Špikom v Gozdu Martuljku na Gorenjskem. Če boste prišli tja, vas bodo po skrivnostni poti popeljali v svoje domovanje, a pozor, ves čas boste morali napeto opazovati okolico in iskati škratova znamenja …
Informacije: Turistično društvo Gozd Martuljek, tel. št.: 031 543 608 ali 031 646 934, e- naslov: skratova.dezela@gmail.com.
V bližini Slovenj Gradcu pa vas bo po čarobni deželi škratov blizu Rahtelovega vrha, ki je dolga dva kilometra, vodil kar pravi škrat. Morda boste srečali tudi kako vilo, divjo jago, povodnega moža, ajdovsko deklico in spoznali coprnico, ki zna skuhati zdravilne napitke …
Informacije: družina Kragelnik na Gmajni 37 v Slovenj Gradcu, tel. št.: 041 644 749.
Škratova dežela je tudi v osrčju pohorskih gozdov, kjer lahko poleg druženja s škrati doživite še marsikaj lepega.
Informacije: tel. št.: 031 343 319, e-naslov: pohorski.skrat@gmail.com, www.pohorski-skrat.si
Jaz pa pojdem na Gorenjsko
Če se boste potepali v okolici Kranjske gore, lahko srečate katerega od junakov iz zgodb Josipa Vandota: navihanega Kekca, preplašenega Rožleta, skrivnostno teto Pehto, hudobnega Bedanca … .A po Kekčevi deželi smejo hoditi le otroci, ki jim Kekec postreže s kislim mlekom in žganci, ogledajo si njegovo kočo in prisluhnejo zgodbam iz nekdanjih dni.
Informacije: Julijana Turizem,tel. št.: 051 623 701
Po poteh triglavskih pravljic
Če želite spoznati katero izmed sedmih triglavskih pravljic, se odpravite v Dovje in ugotovili boste, ali se je velikan že prebudil, kaj se je zgodilo ob mojstranški in dovški cerkvi, kje je skrit zaklad in vse o prigodah pastirčka Gregca. Nazadnje se boste posladkali še z velikanovim piškotom.
Informacije: tel. št.: 041 442 994; 041 440 647, e-naslov: triglavske.pravljice@siol.net; www.prkatr-dovje.com
Za grajske gospodične in mlade viteze
Obisk gradu je tako ali tako nekaj posebnega, če se tisti dan še kaj dogaja, pa še toliko bolj. Vedno več je srednjeveških prireditev, na katerih se lahko otroci preizkusijo v viteških veščinah in se vživijo v srednjeveške običaje.
Na Ptuju bodo v soboto, 3 julija, pripravili že 5. Srednjeveški otroški dan,
v Postojni pa bo 18. julija Erazmov viteški turnir, ki iam vedno veliko obiskovalcev.
Konec avgusta bodo vitezi gostovali na Celjskem. Srednjeveška prireditev Dežela celjska vabi bo v petek, 27. avgusta, in v soboto, 28. avgusta, od 13. do 19. ure na Celjskem gradu.
V bližini Otočca na Dolenjskem je grad Struga - muzej žive zgodovine, kjer lahko kak dan preživite na gradu, na lokostrelskem pohodu ali pa na viteški otroški delavnici, Informacije: tel. št.: 07 38 48 704, ,e-naslov: manca.kerin@terme-krka.si
Grad Snežnik je eden najbolje ohranjenih gradov pri nas, saj so ga obnovili pred nedavnim. Otroke bo verjetno navdušila grajska oprema od viteških oklepov do postelj in nočnih posod ob njih …
Na Goričkem pa stoji naš največji grad Grad, ki ima kar 365 sob. Vredno je videti to veličastno zgradbo in se tudi zapeljati po okolici Krajinskega parka Goričko.
Informacije: www.park-goricko.org
Na konjiča vranega ...
Ljubitelji konj se lahko družite s temi plemenitimi živalmi že marsikje po Sloveniji. Seveda je skoraj obvezen obisk Kobilarne Lipice in če boste imeli srečo, boste čredo ugledali že na pašnikih, sprehodite se lahko skozi hleve, se zapeljete s kočijo ali si ogledate, kaj vse znajo ti beli lepotci. Naj povemo, da bo 12. avgusta tam državno prvenstvo v preskakovanju ovir …
Letošnje leto je za Kobilarno Lipica še posebej pomembno, saj praznuje častitljivo obletnico. Ne, ne bomo povedali, kdaj so jo ustanovili, pač pa nam to sporočite vi in si prislužite nagrado:
Katerega leta je bila ustanovljena Kobilarna Lipica?
A. leta 1080 B. leta 1580 C. leta 1980
Odgovore pošljite do 1. avgusta na Uredništvo Vzajemnosti, Dunajska 109, Ljubljana, s pripisom »Lipica«. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo dobili darilni bon za vodeni ogled kobilarne (po rednem urniku) za 2 osebi.
Informacije: www.lipica.org.
Lipicance lahko obiščete tudi na Dolenjskem. V Kobilarni Hosta (Sela pri Šentjerneju) imajo blizu 50 lipicancev. Organizirajo tudi taborjenje s konji ter terensko jahanje po okolici (do Kartuzije Pleterje, kjer si lahko ogledate muzej na prostem, ali do Kostanjeviške jame).
Informacije: tel. št.: 041 690 066, www.hosta-lipizzans.eu
Otroke bo še posebej navdušil obisk kakega ranča. Eden takih je Ranč Kaja in Grom, ki deluje v Razgorju pri Vojniku. Tu se lahko otroci seznanijo s konji, jih zajahajo, jih pomagajo hraniti ali pa po svoje preživijo počitnice. Ponujajo pa še eno simpatično možnost, in sicer botrstvo konja, ki ga lahko podarite vnuku za rojstni dan. Tako bo eno leto imel »svojega« konja in zanj skrbel.
Informacije: tel. št.: 041 639 822 ali 031 414 283, e-naslov: aron@siol.net, www.ranckajaingrom.com
Na gradu Prestranek blizu Postojne obiščite islandske konje, ki jih brez strahu zajahajo tako najmlajši, kot najstarejši, tudi tisti, ki še niso sedeli na konjskem hrbtu. Zanimiva pa je tudi čreda nemških angusov, črne govedi brez rogov, ki se vse leto pase zunaj. Na posestvu lahko tudi prenočite, otroci pa lahko tu preživijo kak teden počitnic.
Informacije: tel. št.: 05 754 05 95, 051 311 211, e-naslov: info@gradprestranek.si, http://www.gradprestranek.si/
Med pohorskimi gozdovi
Za tiste, ki jih ni strah hitrosti, imajo na Pohorju urejeno adrenalinsko sankališče PohorJET. Na start vas pripelje sedežnica Radvanje, proga pa poteka po Snežnem stadionu od Trikotne jase do ciljne arene. Tu pa vas čaka še MiniJET – tobogan na zračnicah, ki tudi ponuja adrenalinske užitke.
Če pa imate radi Indijance, obiščite Orlovo gnezdo. Šotori, ognjišča, totem, živali … dajejo vtis, kot da ste resnično vstopili v indijansko vas. V zgodbi in igri boste spoznali indijanski način življenja, njihovo zgodovino, običaje, kulturo in igre.
Informacije:tel. št.: 02 220 88 2, e-naslov: info.park@sc-pohorje.si, www.pohorje.org,
Ko se boste vračali s Pohorja, se ustavite še v Mariboru. Mimogrede, od 7. avgusta do 4. septembra bo tu Poletni lutkovni Pristan, na katerem se bodo predstavili lutkarji z vsega sveta.
Obiščite pustolovski park v Betnavskem gozdu (prej povprašajte na tel. št. 0590 80 282). Sprehodite se skozi mariborski mestni park in obiščite akvarij in terarij na njegovem obrobju. V devetintridesetih velikih akvarijih plava 120 različnih vrst rib. Obiskovalce najpogosteje pritegnejo piranje ter živopisne in nenavadne tropske ribice. V terariju pa se predstavlja več kot sto vrst plazilcev, dvoživk in insektov! Med njimi so tudi najbolj strupene kače na svetu (afriška mamba, ameriška klopotača, velika afriška kobra...), legvani, želve … Akvarij-terarij je odprt od ponedeljka do petka 8. do 19. ure, ob koncu tedna in med prazniki pa od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure
Informacije: tel. št.: 02 234 26 8. e-naslov: akvarij-terarij@nigrad.si
Za vsakogar nekaj
Idej, kam med počitnicami, je zares veliko. Če greste skupaj z vnuki v toplice, otrokom nikjer ne bo dolgčas, saj imajo povsod urejene vodene animacije, tako da lahko doživijo prave pustolovščine. Igrajo se gusarje in indijance, iščejo zaklad, plešejo in še marsikaj. Obisk živalskega vrta je za otroke vedno lepa zabava. Tudi v Arboretumu Volčji Potok lahko preživite lep dan – dinozavrov sicer ni več, zabavate pa se lahko na igrišču ter med raziskovanjem številnih dreves, grmovnic in rož.
Če imate morda doma knjigo Toma Jeseničnika Slovenija v presežnikih, se odpravite iskat najstarejše (Mala Pišnica), najdebelejše (Črna na Koroškem) ali pa najvišje drevo pri nas (Ribnica na Pohorju), poiščite izvir najdaljše čisto slovenske reke (Savinja), obiščite največji kamniti most (Solkan) ali najvišji dimnik (v Trbovljah). Ali pa se zapeljite do najzahodnejšega (Robidišče) ali najsevernejšega (Budinci) naselja, si oglejte največji muzej na prostem (Rogatec),...
Vročino lahko preženete v kaki podzemni jami, poleg Postonjske je po Sloveniji še veliko manjših, a nič manj zanimivih, in so primerne tudi za otroke.
Po Dolenjski vozi prvi panoramski avtobus (nadstropni avtobus z odprto streho) v Sloveniji, poimenovan Veseli Janez (Happy Yohnny). Panoramska vožnja po dolenjski prestolnici je lahko prav posebno doživetje ...
Zaplavajte v katerem od slovenskih jezer in jezerc ali ohladite v Kolpi, Krki ali Nadiži. Potepajte se po dolini Petra Klepca in odkrijte poti, po katerih je hodil Martin Krpan s svojo kobilico, obiščite kraljestvo kralja Matjaža, kolesarite po domovini štorkelj ...
