60-letnica društva Kamnik

Druženje | jul. '10

60-letnica društva

Kamnik – Društvo upokojencev, ki letos praznuje 60 let uspešnega in plodnega dela, je eno večjih, saj ima 3300 članov. Redno letno skupščino so združili tudi s 60. obletnico društva, ki jo praznujejo letos. Ljudske pevke Predice so zapele več pesmi, predsednik društva Franc Smolnikar pa je opisal prehojeno pot in predstavil program dela za naprej. Dejavnosti društva so številne in raznovrstne, saj segajo od družabnega do športnega in humanitarnega področja. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je ob jubileju predsedniku društva izročila veliko plaketo ZDUS.

Podžupan občine Kamnik Brane Golubovič je poudaril, da so društvene dejavnosti vpete v celotno življenje občine, predsednik PZDU za Gorenjsko Janez Šolar je spregovoril o nalogah upokojenske organizacije kot celote, drugi govorniki pa so govorili zlasti o uspešnem delu društva. Številni člani društva so dobili priznanja ZDUS in društva, častna člana društva sta postala Peter Plevel in posthumno Božo Matičič.

Besedilo in fotografija: Stane Simšič

S prostovoljstvom bogati sebe in druge

Podbrdo – »Bodimo majhne lučke. Veliko majhnih lučk razsvetli še tako globoko temo,« je povedala Karmen Beguš, ko je prejemala priznanje občine Tolmin za svoje dolgoletno humanitarno delo. Tenkočutnost, velika mera vztrajnosti in potrpežljivosti ter izreden posluh za sočloveka so njene temeljne vrednote. Karmen Beguš skupaj s Klementino Trojer vodi skupino za samopomoč starejših, dejavna je v Karitasu in Hospicu, z otroki obiskuje domove za ostarele, pomaga ob elementarnih nesrečah, pripravlja pakete s hrano, poučuje verouk in sodeluje na taboru gibalno oviranih otrok v Trenti.

Osnovna šola Simona Kosa je ponosna na njeno delo pri projektu Sadeži družbe, s čimer utrjuje medgeneracijske vezi. Zato jo je tudi prijavila na natečaj Naj prostovoljka / Naj prostovoljec 2008, kjer je iz rok predsednika države Danila Türka prejela pohvalo za sodelovanje. Poleg tega Karmen Beguš poje v dveh pevskih zborih, s svojim prostovoljstvom pa bogati društvo Baška dediščina.

Besedilo: Olga Zgaga, Foto: Alenka Zgaga

Čipka skozi letne čase

Velenje - Skupina klekljaric, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje je pripravila razstavo Čipka skozi letne čase. Z izdelki iz idrijske čipke klekljaric dveh skupin iz Mozirja in ene iz Velenja, ki so jih oblikovale na tematiko Pomladi, Poletja, Jeseni in Zime, so se klekljarice pod vodstvom mentorice Erike Pajk predstavile na osnovni šoli Gorica v Velenju in v Galeriji likovne umetnosti v Mozirju. Na slovesnosti ob odprtju obeh razstav se je v program zlilo sodelovanje različnih generacij, in to od mladih glasbenikov, plesalcev in pevcev do članov glasbenega krožka univerze za tretje življenjsko obdobje. Najpomembnejši dosežek obeh razstav pa je bila izmenjava znanj, veščin in predvsem izkušenj, ki so jih klekljarice ves teden delile z obiskovalci razstave.

Fani Pozvek

Primorski prostovoljci v Beli Krajini

Metlika - Svoje letošnje srečanje so prostovoljci projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma iz severne Primorske združili z obiskom prostovoljcem iz DU Metlika, Suhor, Gradac, Semič in Novo mesto, ki so jih lani Primorci gostili v Goriških Brdih. Spremljali so jih predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak, predsednik severnoprimorske PZDU Alojz Vitežnik, župan občin Miren-Kostanjevica Zlatko Martin in podžupana občine Kanal in Brda Marušič ter Enco Vižintin.

Na gradu v Metliki so jih v družbi dolenjskih prostovoljcev pričakali predsednik dolenjske PZDU Jazbec, predstavniki krajevne DU in županja občine ter poslanka v državnem zboru Renata Brunskole. Za dobrodošlico so jim zaplesali in zapeli folkloristi in domači pevski zbor. Po uvodnem druženju so si prostovoljci ogledali krajevna muzeja in nadaljevali pot v Semič. Tam so jih je sprejeli in pozdravili župan Janko Bukovec, predsednik krajevnega DU, druženje pa so prostovoljci sklenili v hotelu Smuk v Semiču. Organizatorja srečanja sta bila Aldo Ternovec za severno Primorske in Rožca Šonc za Dolenjsko.

M. V.

Po Gorenjski

Pristava pri Mestinju - Člani društva upokojencev so se odpravili na tradicionalni izlet na Brezje in po Gorenjski. V cerkvi Marija Pomagaj na Brezju so se udeležili maše, po kosilu pa so se odpravili na ogled prelepe velikanke pod Poncami. Ni jih bilo malo, ki so se po stopnicah odpravili proti vrhu zaleta. Pot jih je nato vodila do Zelencev, kjer izvira Sava Dolinka. Bil je to lep dan druženja, tako da so bili na koncu izleta veseli tudi in zadovoljni tudi organizatorji, predvsem pa predsednik Franci Vehovar in tajnica Marija Gobec, ki sta bila odlična vodiča.

Besedilo in fotografija: Milenka Blaževič

Društvo v svojih prostorih

Rogaška Slatina - Po skoraj pol stoletja delovanja je DU Rogaška Slatina minuli mesec dobilo svoje prostore. Postalo je namreč lastnik dela pritličja v počitniškem domu ZDUS, ki ga je sicer v upravljanje prevzel hotela ZDUS Delfin iz Izole. Slovesnosti ob podpisu pogodbe o lastništvu so se udeležili številni povabljeni iz ZDUS in občine. Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak je obiskala še DU Šmarje pri Jelšah in bila gostja oddaje Jesensko cvetje na radiu Štajerski val-Šmarje pri Jelšah.

Mimi Kidrič

Primorski upokojenski zbori

Izola - Primorski upokojenski zbori so imeli do leta 2007 imeli skupno južno in severno primorsko pevsko revijo. Z novim vodstvom severnoprimorske PZDU pa so pojavili različni pogledi na organizacijo revije.

Primorci že 41 let pripravljajo revije primorskih pevk in pevcev z obeh strani meje Primorska poje, zdaj so revijo ponesli tudi v Zagreb, kjer živijo številni potomci Primorcev. Istočasno poteka tudi revija primorskih upokojenskih zborov Zlata jesen v Novi Gorici. Da bi se izognili podvajanju, so južni Primorci želeli združiti reviji, na kar pa PZDU severne Primorske ni pristala, zato se je južnoprimorska PZDU lotila organizacije lastne revije. Ta je bila 10. junija in so jo posvetili 90. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, 80-letnici bazoviških žrtev in 65. obletnici zmage nad fašizmom. Na reviji je sodelovalo 8 pevskih zborov z 200 pevci.

Karol Pavlin

Pomurje bo zastopal zbor Vladimirja Močana

Cankova - V organizaciji Pomurske zveze upokojenskih društev in DU Cankova je potekala revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri so izbrali najboljši zbor za jesensko državno revijo. Nastopilo je 11 zborov, žirija pa je sklenila, da bo Pomurje zastopal mešani pevski zbor Vladimirja Močana iz Murske Sobote. Ta zbor ima že večdesetletno tradicijo in je znan ambasador slovenske kulture doma in v tujini, o njegovih uspehih pa pričajo številna priznanja in nagrade.

Janez Konkolič

Voz kvačkanega cvetja

Vrtojba - V društvu upokojencev, ki šteje blizu 250 članov, imajo organizirano redno rekreacijo, balinanje, izlete, dobro deluje samopomoč, razvito pa je tudi prostovoljstvo. Pri društvu deluje sekcija za ročna dela, vanjo je vključenih 15 članic, ki se srečujejo enkrat na teden. V zadnjem času veliko pozornosti namenjajo kvačkanemu cvetju: tega je nastalo že toliko, da so s kvačkanimi cvetlicami okrasile ker voz. Predstavile so ga tudi  na lanskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani in pritegnile iskreno zanimanje obiskovalcev. Seveda so z veseljem predstavile tudi postopek izdelave kvačkanega cvetja. Na fotografiji so članice društva Ana Fornazarič, Marija Zorati, Danica Pavšič in Silva Pipan.

Besedilo in fotografija: P. G.

Nakit Jožice Kos

Podgorica, Šentjakob - Jožica Kos je tajnica Društva upokojencev Podgorica, Šentjakob, prelepe izdelke, med katerimi je najbolj privlačen živopisen nakit, pa se je naučila izdelovati šele v pokoju. »Prej ni bilo časa, ko pa sem se upokojila, se mi je zdelo, da potrebujem kaj za svojo dušo,« pravi. Začela je z novoletnimi voščilnicami in ugotovila, da ji je tak način izražanja pisan na kožo. Sledili so glineni izdelki, česar se je naučila v dnevnem centru starejših v Ljubljani. Izdelave nakita pa se je lotila sama. Pri tem uporablja veliko surovin, ki jih je mogoče najti tudi v domačem okolju.

Jožica Kos je tudi zelo aktivna prostovoljka in dejavna tako v domačem društvu, kot tudi v centru starejših na Gosposvetski v Ljubljani, kjer vse od odprtja vodi delavnice za izdelovanje nakita. V skrivnostni svet ročnih spretnosti uvaja tudi svoje prijatelje v domačem društvu v Šentjakobu.

Besedilo in fotografija: P. G. Jozica_kos.jpg

Prostovoljci med upokojenci Krmina

Krmin - Koordinatorji v projektu Starejši za večjo kakovost življenja doma iz severne Primorske so obiskali občinski dom upokojencev v italijanskem Krminu, kjer so se seznanili z delom in prizadevanji sorodnih italijanskih prostovoljskih organizacij za večjo kakovost življenja po upokojenskih domovih.

Obisk sodi med že utečene oblike sodelovanja z organizacijo ADA, vsedržavnim združenjem za pravice starejših, ki pa v Italiji deluje v okviru sindikata UIL. Organizacijo ADA so ustanovili pred dvajsetimi leti v Trstu in skrbi za pravice šibkejših slojev v vseh življenjskih razmerah, ko utegnejo biti ogrožene njihove pravice.

Aldo Ternovec

FOTO: KRMIN

Skoraj 400 članov

Puconci - V društvo upokojencev, ki je bilo ustanovljeno l. 1985, je vključenih blizu 400 članov, pretežno iz puconske občine, nekaj pa tudi od drugod. Vodi ga 14-članski upravni odbor. Člani društva svoje interese zadovoljujejo v petih komisijah, od katerih sta še posebej uspešni kulinarična in rekreacijsko-izletniška. Dobro delata tudi mešani pevski zbor in folklorna skupina. Društvo goji mednarodno sodelovanje z medsebojnimi obiski, tekmovanji in družabnimi srečanji. Tako sodeluje z DU Porabskih Slovencev, s klubom upokojencev iz Tordasa blizu Budimpešte in z upokojenskim društvom iz hrvaškega Zaboka. Mimo tega naj omenimo še stalno skrb za bolne člane in široko razvejano prostovoljstvo, kamor se vključujejo tudi učenci puconske OŠ.

J. K.

Ročnodelski krožek deluje že deset let

Lendava - V tukajšnjem društvu upokojencev deluje več sekcij, med drugim je dejaven tudi ročnodelski krožek, ki ga vodita Marija Feher in mentorica Margareta Horvat. Letos praznuje že deseto obletnico, jubilej pa so proslavili s priložnostno razstavo v lendavski sinagogi. Z vezenjem in šivanjem ročnih del, zlasti z motivi Heteši, želijo članice ohraniti dediščino tega okolja. Svoje izdelke so v preteklosti razstavljale v Zalaegersegu in Sombathelu na Madžarskem ter na številnih razstavah doma. Letos je krožek dobil občinsko priznanje.

Besedilo in fotografija: Jože Žerdin

Desetletnica društva

Gorjanci – Zadnjo majsko nedeljo so se člani društva interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto že tradicionalno srečali na Gorjancih. Tu so praznovali 10. obletnico dela društva. Predsednica društva Marica Šramel je spregovorila o delu društva v minulih desetih letih, plesalci, ki jih vodi Dunja Gerič, pa so se predstavili z različnimi plesi sveta. Dve skladbi na kitaro je zaigral mladi Žiga Vesel, nekaj skladb pa je na harmoniko zaigrala Sandra Murgelj. Ob koncu programa so se vsi skupaj še veselo zavrteli.

Besedilo in fotografija: Helena Murgelj

Srečanje upokojenih pedagogov Slovenje

Hrastnik - Med aktivnosti Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije sodijo tudi vsakoletna srečanja v različnih krajih Slovenije. Tako so maja obiskali Hrastnik, kjer jim je tamkajšnja sekcija pripravila bogat program.

Kot sta povedali Ivica Kovač in Breda Vidmar, glavni organizatorki, so 107 udeležencev razdelili v tri skupine. Sprejel jih je župan Miran Jerič, v prostorih centra vodnih športov so jim pripravili bogato malico, ki je vsebovala tudi značilne zasavske jedi. V nadaljevanju pa so si upokojeni pedagogi ogledali del steklarne, muzej marionet in nove prostore knjižnice Antona Sovreta ter šolske prostore na Logu, obisk pa sklenili na Dolu.

Besedilo in fotografije: Fanči Moljk

Gremo na Štajersko

Ilirska Bistrica- . upokojenki in upokojenci se vsaj dvakrat na leto odpravijo na izlet. Letošnji majski izlet jih je popeljal na Štajersko. Ogledali so si nekatere znamenitosti Maribora, med drugim tudi Lent in mestni trg z najstarejšo trto v Evropi. Če si na Štajerskem in se ne povzpneš na Pohorje, te dežele sploh nisi videl. Gondolska žičnica je še vedno za marsikoga doživetje, pogled na pokrajino pod seboj pa osupljiv. Krajšega sprehoda po obronkih tega višavja ne more zmotiti niti rahlo pršenje dežja ...

F. G.

Praznovali so

Kovačeva mama je praznovala 90. rojstni dan.

Visok mlaj, okrašen s slovensko zastavo in napisom »90« ponosno stoji na dvorišču pred domačo hišo v Krašnji v čast Ivanki Urankar. Ob njenem prazniku so jo obiskale Preužitkarice, ki so skupaj z Ivanko članice Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje in pletejo slamnate kite. Hčerka Francka z družino živi v Grobljah, sin Pavle pa doma z ženo Ivanko skrbi za kmetijo.. Nesrečno naključje je hotelo, da si je slavljenka tik pred rojstnim dnem zlomila roko, kar pa ji ni skalilo veselja ob praznovanju. Ivanka Urankar še vedno rada dela na vrtu, pripravlja butare za zimo, popazi na vnuke, skuha odlične žlikrofe, speče domač kruh, potice in zavitke. Pozimi si krajša čas s pletenjem volnenih nogavic, že vsa leta pa se veseli dneva, ko pride Vzajemnost, ki jo z velikim zanimanjem prebere od prve do zadnje vrstice.

Sonja Perdan

Devetdeseti rojstni dan Marije Žagar

V začetku junija je v krogu sorodnikov in prijateljev praznovala svoj devetdeseti rojstni dan Marija Žagar iz Zagorja. Ob slovenskih narodnih in v družbi najbližjih je bil njen jubilej prijetno doživetje tako za slavljenko, kot za vse udeležence.

T. O.

-----

Osemdesetletni sošolci z Dola pri Hrastniku

Osemdesetletniki, ki so začeli obiskovati prvi razred na Dolu pri Hrastniku daljnega leta 1937, se zadnjih petnajst let redno srečujejo.

V prvem razredu jih je bilo štiriinštirideset, sprejela pa jih je Pavla Mahkota, ki je učila na dolski šoli vse do upokojitve leta 1962 in je bila mama Anteja Mahkota, novinarja, pisatelja in alpinista. Spominjajo se je kot prijazne učiteljice, ki je imela srce za revne otroke.

Na zadnje, petnajsto srečanje, letos junija jih je prišlo še štirinajst. »Največ sošolcev živi še vedno v bližini Dola, Janja Napret živi v Avstriji, sam pa v Celju,« je povedal eden izmed organizatorjev srečanj Emil Pepelnjak. In kaj si imajo povedati zdaj, 73 let po tem, kar so prvič sedli v šolske klopi? »Obujamo spomine, zapojemo kako in se imamo vedno zelo prijetno,« so si edini.

Fanči Moljk

Godba ljubljanskih veteranov na Hrvaškem

Godba ljubljanskih veteranov je v začetku junija gostovala na 24. državnem srečanju hrvaških pihalnih orkestrov v Novem Vinodolsku. Nastopilo je 19 orkestrov in 900 glasbenikov. V mednarodni strokovni žiriji srečanja je bil tudi slovenski dirigent Miro Saje.

Ljubljančani so se turistom, med njimi je bilo precej Slovencev, najprej predstavili s promenadnim koncertom na terasi hotela Lišanj, zvečer pa so se kot povabljeni gostje srečanja pod umetniškim vodstvom dirigenta Alojza Zupana predstavili s skladbami Vinka Štrucla, Marka Koosa, Franza Leharja, Josipa Grgasovića, Norberta Studnitzkega in Laurensa von Rooyena.

Nastop Godbe ljubljanskih veteranov je bil v strokovnih krogih dobro ocenjen kot ’žlahtno muziciranje večno mladih veteranov’.

Milan Pavliha

Pohod veteranov PD Miklavž

Veterani planinskega društva Miklavž so se odpravili na izlet k domu v Kamniški Bistrici. Pot jih je vodila ob reki Kamniška Bistrica, gore pa je še vedno pokrival sneg. Presenečeno so pogledovali proti gondoli, ki vozi na Veliko Planino, in si želeli, da bi se nekoč tudi sami popeljali tja gor.

Kristina Herič

 Igra barv na platnu

Matej Pečenik iz Logatca je samosvoj slikar, ki mu je bolj kot klasično »preslikavanje podob« pri srcu sodobna umetnost. Njegova značilnost so veliki formati in močne barve. Najpogosteje ustvarja v akrilu. Kot pravi, zanj motiv ni najpomembnejši, pomembneje je, da barve na platnu ustvarijo pravi učinek. Zato si pred praznim platnom ne zamisli končnega rezultata, pač pa pusti, da se čopič svobodno giblje, da barve nanaša s smelimi potezami, a ker s svojim delom ni hitro zadovoljen, nenehno popravlja. »Dokler imam sliko pred seboj, me draži in izziva, kar nekako provocira,« pravi Matej Pečenik in dodaja, da se v umetniškem ustvarjanju še vedno išče.

Štiri leta je obiskoval šolo za risanje  in slikanje v Ljubljani, da je dobil temelje, ki jih nadgrajuje po svojem občutku, saj meni, da se slikar ne sme držati samo tega, kar se nauči. »Veliko slikam, ker to počnem z užitkom,« pravi Pečnik, ki je sicer član nekaterih likovnih društev, denimo v Logatcu in Cerknici. Odkar je v pokoju, ima časa za slikanje še več.

Nekaj slik Mateja Pečenika si lahko do 15. avgusta ogledate v prostorih Vzajemnosti na Dunajski 109 v Ljubljani.

A. Ž. in B. B.