Vaš svetovalec Janez Tekavc - julij

Dobro je vedeti | jul. '10

Dedovanje vnukov

V hiši naše bralke živi tudi njena hči s predšolskima otrokoma, ki se je razšla s partnerjem. Partner tudi ni vlagal v hišo. Bralka bi rada hišo zapustila hčeri ali vnukoma, če bi hči prej umrla. Skrbi pa jo, da bi s hišo gospodaril oče vnukov in jo, denimo prodal ali kako drugače zapravil. Bralko zanima, ali lahko to vprašanje uredi v oporoki.

Bralka lahko napiše oporoko in v njej določi, da bo njena hči podedovala hišo. V oporoki lahko tudi določi, da hči ne bo dedovala bodisi zaradi tega, ker bi umrla pred bralko, bodisi zaradi tega, ker bi se dedovanju odpovedala in bi namesto nje dedovala vnuka. Za vnuka mora določiti tudi dedna deleža, denimo vsakemu po eno polovico ali kaj podobnega.

Nekdanji hčerin partner ni dedič po bralki, tako da po njej ne bo dedoval, razen če mu ne bi z oporoko izrecno česa namenila.

Če bi po bralki dedovala mladoletna vnuka ter bi bila njuna mati že pokojna, bo njun oče sicer res njun zastopnik, vendar to ne pomeni, da bo lahko dediščino kar prodal ali zapravil. Dediščina bo last vnukov, starši pa pri zastopanju svojih otrok ne smejo posegati v premoženje otrok za noben drug namen kot za njihovo preživljanje, izobraževanje in potrebe preživljanja družinske skupnosti. Če pa gre za prodajo ali obremenjevanje premoženja (hipoteka), smejo starši hišo v imenu mladoletnih otrok prodati ali obremeniti le s soglasjem centra za socialno delo. Ko pa bosta vnuka postala polnoletna, bosta lahko sama odločala o tem, kaj bosta naredila z dediščino.

 

Solastništvo

Bralec je do ene tretjine solastnik zemljišča. Zemljišče bi rad prodal, a eden od solastnikov, ki tudi največ uporablja zemljišče, temu nasprotuje. Zanima ga, ali lahko zemljišče proda kljub nasprotovanju solastnika.

Pri prodaji zemljišča, ki je v solasti, je več možnosti. Prva je, da se nepremičnina najprej razdeli na več delov, tako da dosedanji solastniki postanejo izključni lastniki vsak enega dela zemljišča, ki po razdelitvi postane samostojna parcela. Pri tem se morajo dogovoriti, da bodo zemljišče razdelili po velikosti svojih idealnih deležev, se pravi, da bo vsak dobil približno toliko metrov zemljišča, kot mu gre glede na velikost njegovega deleža. Geodet mora opraviti parcelacijo in parcelo razdeliti na nove parcele, določiti mora potek meje in postaviti mejnike. Parcele dobijo nove parcelne številke, zdajšnji solastniki pa so do sklenitve ustrezne pogodbe vpisani kot solastniki na vseh novonastalih parcelah. Zato morajo dosedanji solastniki skleniti še pogodbo o delitvi solastnine in v njej določiti, katera novonastala parcela bo od koga. Ko je to končano, lahko bralec proda svojo parcelo komurkoli želi.

Druga možnost pa je, da bralec proda svoj idealni delež, ki ga ima na nepremičnini. Pri prodaji solastniškega deleža pa je bralec dolžan o nameravani prodaji najprej pisno obvestiti preostale solastnike, ki imajo predkupno pravico pri nakupu idealnega deleža bralca. Predkupni upravičenci, se pravi solastniki, morajo v 30 dneh po prejemu obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti bralca o svoji odločitvi, ali nameravajo kupiti njegov delež ali ne. Če se za nakup odločita oba solastnika, potem lahko vsak kupi po polovico bralčevega deleža, se pravi po eno šestino idealnega deleža na nepremičnini; če pa se bo za uveljavljanje predkupne pravice odločil le en solastnik, lahko kupi celoten delež, se pravi tretjino idealnega deleža na nepremičnini. Bralec mora v obvestilu navesti ceno, solastniki pa morajo za uresničitev predkupne pravice v 30 dneh ne le obvestiti bralca, ali nameravajo kupiti njegov delež, pač pa mora tisti, ki se odloči za nakup, v roku 30 dni tudi plačati kupnino.

Če noben solastnik ne bo uveljavljal predkupne pravice, sme bralec svoj delež prodati, komurkoli želi, pri čemer pa tej osebi svojega deleža ne sme prodati ugodneje (za nižjo ceno, daljši plačilni rok …), kot je navedel v obvestilu, ki ga je poslal solastnikom.

Če bralec ne bi obvestil preostalih solastnikov o nameravani prodaji, ima vsak izmed solastnikov možnost, da v roku šestih mesecev od dneva, ko izve za prodajo, zahteva, da sodišče razveljavi prodajo in bralcu naloži, da svoj delež proda solastniku za enako ceno, kot je bila navedena v razveljavljeni pogodbi. Seveda pa bralcu ni treba čakati s prodajo 30 dni, če bodo solastniki pisno izjavili, da ne uveljavljajo predkupne pravice.

 

TELEFONSKO SVETOVANJE


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media