Vaš svetovalec - Milena Paulini - julij

Dobro je vedeti | jul. '10

Delna pokojnina

Bralki J. H. iz Ljubljane je bila od leta 2008 priznana pravica do delne pokojnine, s tem da je še vedno v delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom. Ker je v pripravi nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, jo zanima, ali mora z delovnim razmerjem prenehati že do konca tega leta, da bi se ji starostna pokojnina odmerila po doslej veljavnemu zakonu. Delodajalec jo namreč prepričuje, da naj dela še do poletja 2011, njo pa skrbi, da ji starostna pokojnina ne bi bila odmerjena z določenimi povečanji spričo dejstva, da je že dopolnila 62 let starosti in ima že več kot 41 let delovne dobe.

Ker se je bralka odločila za delno pokojnino in ostala v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom, bo po prenehanju obveznega zavarovanja in s tem s tem tudi uživanja delne pokojnine lahko zahtevala izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine in glede na starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja. Poleg tega pa bo lahko zahtevala tudi vnovično odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače, ki jo je dobivala v času prejemanja delne pokojnine, ter starosti na dan uveljavitve vnovične odmere, kar bo zanjo verjetno najugodneje.

Bralki se bo ob prenehanju obveznega zavarovanja starostna pokojnina odmerila v določenem odstotku, upoštevaje dopolnjeno delovno dobo do 31. 12. 1999 in po 1. 1. 2000, s tem da se delovna doba, dopolnjena po 1. 1. 2000, vrednoti po 1,5 odstotka za eno leto ali po 0,75 odstotka za šest mesecev. Ugodnejše vrednotenje delovne dobe zakon določa šele po dopolnjenih 38 letih delovne dobe, in sicer 39. leto vrednoti s 3 odstotki, 40. leto z 2,6 odstotka, 41. leto z 2,2 odstotka, 42. leto z 1,8 odstotka, vsako naslednje leto pa le z 1,5 odstotka. Če bralka ne bo dopolnila polnega leta, vendar pa najmanj šest mesecev delovne dobe, se ji bo starostna pokojnina odmerila v polovični vrednosti glede na vrednost posameznega leta delovne dobe. Ker je že dopolnila starost 62 let, se ji bo odmerjena starostna pokojnina povečala za vsak mesec zavarovanja za 0,3 odstotka za čas zavarovanja od 61. do 62. leta starosti, za 0,2 odstotka za vsak mesec zavarovanja za čas zavarovanja od 62. do 63. leta starosti in za 0,1 odstotka za čas zavarovanja od 63. do 64. leta starosti. Bralki se bo torej starostna pokojnina ob vnovični odmeri in ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan uveljavitve vnovične odmere odmerila z upoštevanjem navedenih povečanj, torej na enak način, kot če bi šlo za prvo uveljavitev pravice do pokojnine. Pravico do starostne pokojnine in s tem tudi za odmero pokojnine pod navedenimi pogoji bo bralka lahko uveljavila kadarkoli po uveljavitvi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V prehodnih določbah novega zakona je namreč predvideno, da bodo lahko vsi tisti zavarovanci, ki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali jih bodo izpolnili do uveljavitve novega zakona, uveljavili pokojnino pod sedanjimi pogoji tudi v času veljavnosti novega zakona.

 

Vdovska pokojnina

Bralka M. K. iz okolice Novega mesta piše, da ji je mož umrl zaradi bolezni pri starosti 36 let. Nikoli ni bil zaposlen, delal pa je na kmetiji svoje mame, ki je takrat prejemala kmečko pokojnino. Bralko zanima, ali ima pravico do vdovske pokojnine, ker je ostala brez zaposlitve in zdaj tudi brez denarnega nadomestila zavoda za zaposlovanje, pogojev za starostno pokojnino pa še ne izpolnjuje. Otrok, ki je bil ob smrti moža še mladoleten, pa tudi ni imel družinske pokojnine.

Vdova ali vdovec po smrti zakonca pridobita pravico do vdovske pokojnine, če so izpolnjeni določeni pogoji. Umrli zavarovanec je moral dopolniti najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe, ali izpolniti pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine, ali biti uživalec starostne ali invalidske pokojnine ali pravice na podlagi invalidnosti. Posebni pogoji pa zadevajo starost vdove ali vdovca ob zavarovančevi smrti, ki pa je odvisna tudi od tega, ali sta vdova ali vdovec ob smrti imela status zavarovanca.

V bralkinem primeru pa ne pokojni mož ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine ne bralka. Njen mož, ki je opravljal kmetijsko dejavnost, namreč ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ga je za osebe, ki so opravljale kmetijsko dejavnost, zakon uvedel šele od 1. 1. 1984 dalje. Ker mož ni imel pokojninske dobe, ki jo določa zakon za izpolnitev pogojev za umrlega zavarovanca, bralka ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Bralka bi namreč lahko pravico do vdovske pokojnine dobila le v primeru, da bi njen pokojni mož izpolnjeval prej navedene pogoje pokojninske dobe ter če bi otrok užival družinsko pokojnino do bralkinega dopolnjenega 45. leta starosti, saj bi s tem nastopila t.i. čakalno dobo, kot so to določali predpisi, veljavni do 31. 12. 1999. 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media