Misli da si mlajši
Ima takšna misel v naših zrelih in poznih letih sploh kak učinek, se boste vprašali. Toda sodobni psihologi mislijo drugače: človek je v svoji miselnosti toliko star, kot se počuti ne glede na kronološka leta in kakšna so njegova pričakovanja.
Nedavno mi je znanec, star 78 let, povedal: »Težko poslušam svoje vrstnike, ki nenehno tarnajo, da so stari, da nimajo več česa pričakovati. Ko jih opazujem, mi dajejo tudi na zunaj vtis, da so starejši. Sam res nisem več tako poskočen, kot sem bil pred leti, a sem prepričan, da lahko pozitivno vplivam na svoje misli in dejavnosti. Verjamem, da na ta način ostajam mlajši, kot sem po letih. To me ohranja tudi dokaj zdravega in vedrega. Smo pač to, kar mislimo, da smo.«
Ko ga poslušam in gledam, mi deluje zares mladostno. Poznam pa tudi mnoge, ki so videti veliko starejši, kot so v resnici. To so z ničemer zadovoljni nergači. Nenehno so v konfliktu z drugimi in tudi s samim seboj.
Kaj bi svetovala takim ljudem? »Naučite se postavljati jasnejšo mejo med seboj in drugimi ljudmi. Tako vam bo laže.«
Res je, da nerešene težave v odnosih (med zakonci, sorodniki, sosedi, otroki itd.) pripomorejo tudi k nastanku nekaterih bolezni. Človeški organizem duševne obremenitve nekaj časa prenaša, a ko je mera polna, odpove. Človek zboli in se tudi vidno postara.
Številni ljudje imajo napačno predstavo o staranju in starosti: v starosti grozijo različne bolezni, popušča telesna in duševna moč, zunanji videz ni več privlačen in podobno. Taki negativni stereotipi o starosti imajo rušilno moč. Kar namreč človek misli, tudi pričakuje in omenjeni negativni stereotipi se tako uresničijo.
Psihologi v svojih raziskavah ugotavljajo, da tisti, ki optimistično sprejema starost, lahko zaustavi biološko uro ali pa jo celo zavrti nazaj.
Poskusimo si kdaj pa kdaj predstavljati, kakšni smo bili in kaj smo počeli pred 10 ali 20 leti. Kaj nas je tedaj osrečevalo? Taka predstava zbudi v nas občutek ugodja in izboljša celostno počutje.
Ameriški psiholog Langer je to metodo uporabil tudi kot terapijo v seniorskih skupinah. Vsak od udeležencev je moral povedati, kaj ga je pred 10 ali 20 leti najbolj vzradostilo. Po končanih pogovorih je ugotovil, da so bili ljudje izrazito dobre volje. Kasneje so mu tudi povedali, da na svojo starost ne gledajo več tako črnogledo in da se potrudijo početi to, kar jih razveseli in notranje umirja. Ponavadi je to tisto, kar so počeli že pred leti, seveda z določenimi omejitvami.
Ko sem se o tej temi pogovarjala z znanci, so mi s svojimi izkušnjami pritrdili:
Po 30 letih sem spet segel po knjigi, ki me je takrat navdušila. Bil je nepopisen užitek in počutil se spet mladega.
Hčerka mi je za 85. rojstni dan podarila svetlo, pisano bluzico. Ko sem jo oblekla, sem imela vtis, da sem mlajša. Navajena sem nositi samo temna oblačila. Zdaj bom ravnala drugače; svetle barve človeka pomladijo.
Pešanje spomina?
V starosti se prenekateri zelo radi pritožujejo, da jim peša spomin. Psiholog Langer svetuje: »Ne premišljujte o tem, ampak analizirajte, zakaj ste to in to pozabili in v kakšnih razmerah. Morda se boste čez čas spomnili.«
Vedeti namreč moramo, da starejši človek pogosto pozablja tudi tisto, kar ga ne zanima več.
Znanka se mi je dolgo časa pritoževala, da zvečer pozabi, kar je popoldne prebrala v časopisu. Dolgo je razmišljala, zakaj je temu tako. In kaj je ugotovila? »Pozabljam na vsebino zato, ker me v teh letih politika ne zanima več. Ko sem to ugotovila, si ne delam več skrbi. Veliko bolj kot kadarkoli prej razmišljam, kako si osmisliti vsak dan. Tako tudi ne pozabim tistega, kar mi je drago. Zelo rada imam tudi pisma. Rada si dopisujem, in to »na roko«. Elektronska pisma se mi zdijo preveč neosebna. Tudi pisava mi veliko pove.«
Take in podobne misli so edina realna moč, ki oblikuje naše življenje tudi v starosti in nas dela mlajše. Potrudimo se!
Prispevek končujem z mislijo Martina Kojca iz Učbenika življenja: »Če je človek spoznal vzrok kakega dogajanja, postane njegov tvorec in ve, kako se mora vesti, da lahko dogajanje nastane.«
