Težave pri upravljanju nepremičninskega sklada
Osrednja točka junijske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bile spremembe v poslovanju in upravljanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih uvaja novi zakon o upravljanju kapitalskih naložb.
Temeljno poslanstvo Nepremičninskega sklada PIZ, ki je bil ustanovljen pred 20 leti, je bilo upravljanje s stanovanjskim fondom, ki ga je ZPIZ pridobil na podlagi stanovanjskega zakona iz leta 1991, ter zagotavljanje neprofitnih in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše. Kako pomemben je sklad, razkrivajo podatki o njegovem premoženju: 3124 nepremičnin, od tega 2882 stanovanj, 149 oskrbovanih stanovanj in 44 pokritih parkirnih prostorov ob stanovanjih, 46 nepremičnin, ki jih za svoje dejavnosti uporabljajo predvsem društva upokojencev, tri nepremičnine - poslovni prostori pa predstavljajo naložbe sklada. Poleg stanovanj pa ima sklad še za blizu 40 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb.
Na vprašanje, zakaj teh sredstev sklad ne nameni za investicije v nakup prepotrebnih stanovanj ali drugih bivanjskih prostorov za starejše, je treba povedati, da nepremičninski sklad daje stanovanja v najem za neprofitno najemnino, iz te dejavnosti pa ne more kriti vseh stroškov vzdrževanja in posodabljanja stanovanjskega sklada in stroškov poslovanja sklada. Prav iz ustvarjanja prihodkov na podlagi ustreznih finančnih naložb pa je nepremičninskemu skladu uspelo doseči, da ne posluje z izgubo. S prihodki sklad tudi gradi nova oskrbovana stanovanja. Po oceni pa bo v prihodnje sklad vse bolj črpal sredstva iz finančnih naložb, tako da lahko pride do izgube, če se pogoji poslovanja ne bodo spremenili. Ni realno pričakovati, da bi izgube lahko nadomestili z zniževanjem stroškov poslovanja. Prav tako ni sprejemljivo zvišanje najemnin, saj so za večino upokojencev že zdaj na zgornji, še sprejemljivi meji. Problem, na katerega vse bolj opozarjajo upokojenci, pa je tudi zdaj veljavni pogoj, po katerem lahko skladova stanovanja pridobijo le tisti najemniki, ki imajo pokojnino nad določeno mejo, s čimer se je sklad zavaroval, da bodo najemniki lahko plačevali mesečno najemnino in krili druge stroške stanovanj. Prav tako pa se vse bolj soočamo s problemom, da mnogi tudi neprofitnih najemnin ne morejo plačevati, a niso upravičeni do subvencij.
ZPIZ ne more uveljavljati ustanoviteljskih pravic
ZPIZ, ki je edini lastnik in družbenik nepremičninskega sklada, ne more izpolnjevati svojih ustanoviteljskih pravic v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Z uveljavitvijo pokojninske reforme je namreč izgubil upravljavske in nadzorne funkcije v nepremičninskem skladu, saj so bile prenesene na vlado RS. V maju letos pa je stopil v veljavo zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki povsem na novo ureja upravljanje tudi nepremičninskega sklada. Za upravljanje s kapitalskimi naložbami zakon namreč določa posebno agencijo, ki bo pristojna tudi za upravljanje premoženja nepremičninskega sklada.
Pričakovali smo, da bo novi pokojninski zakon odpravil neskladja med zdaj veljavnim zakonom o gospodarskih družbah, kar zadeva upravljanje nepremičninskega sklada in nadzor nad njim, ter da bo jasneje določil pristojnosti ustanovitelja in edinega družbenika, če bo to tudi v prihodnje ZPIZ, kar bi bilo edino sprejemljivo.
Predstavniki upokojencev so na seji sveta odločno zagovarjali stališče, da mora zakon ZPIZ kot edinemu lastniku nepremičninskega sklada omogočiti izpolnjevanje ustanoviteljskih pravic.
Člani sveta so bili enotni v oceni, da je sklad v preteklosti odigral pomembno vlogo pri reševanju najbolj perečih stanovanjskih stisk upokojencev in starejših, pa čeprav je tako imenovani »Jazbinškov zakon« številnim starejšim omogočil, da so prišli do lastniškega stanovanja. Hkrati so poudarili, da bo moral sklad v prihodnje svoje poslovanje v veliko bolj prilagajati spremenjenim razmeram in potrebam starejše populacije na področju stanovanjske kulture.
