Zakaj so letošnji upokojenci še brez dokončnih odločb?
Sredi junija so bili letošnji upokojenci še vedno brez dokončnih odločb o višini pokojnine. Zaradi tega so mnogi negodovali spričo po njihovem mnenju nedopustne zamude. Vedeti pa je treba, da je začasne odločbe, ki jih dobijo vsi, ki se upokojijo v začetku leta, mogoče nadomestiti z dokončnimi šele takrat, ko so za to leto znani valorizacijski količniki. Količnike pa v soglasju z ministrom za finance določi in objavi minister za delo, družino in socialne zadeve, ki pa letos tega še ni storil.
Dokler valorizacijski količniki niso objavljeni, pa pokojninski zavod ne more izdati dokončnih odločb. Utemeljeno pa je pričakovati, da bo to možno v juliju.
Zakaj so sploh potrebni valorizacijski količniki?
Uporaba količnikov omogoča medsebojno primerljivost plač ali zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninske osnove, od katere se odmeri pokojnina, lahko pa segajo tudi več kot štirideset let nazaj v preteklost. Ker mora njihova višina odsevati gibanja povprečnih plač in pokojnin v državi do konca koledarskega leta pred letom uveljavitve pravice do pokojnine, je količnike treba vsako leto obvezno na novo določiti. V letošnjem letu veljavni valorizacijski količniki bodo tako odsevali gibanja povprečnih plač in pokojnin do konca leta 2009.
V začetku posameznega koledarskega leta višine količnikov še ni mogoče določiti, saj še niso znani statistični podatki za njihov izračun. Tako lahko pokojninski zavod vsem, ki se upokojijo v času do objave valorizacijskih količnikov in začetka njihove uporabe, izda le začasne odločbe, v katerih ugotovi zgolj začasno višino pokojnine.
Kako izračunamo pokojninsko osnovo?
Zakon določa, da sestavlja pokojninsko osnovo, od katere pokojninski zavod odmeri starostno ali invalidsko pokojnino, mesečno povprečje najugodnejših plač ali zavarovalnih osnov iz katerihkoli zaporednih 18 let zavarovanja od leta 1970 dalje. Če so te osnove na voljo vse od tedaj dalje, omogočajo izračun triindvajsetih različnih pokojninskih osnov. Vse pa e treba izračunati po uradni dolžnosti.
Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo povprečne mesečne plače, ki jih je zavarovanec dobil v posameznem koledarskem letu. Pri zavarovancih, ki se jim ne ugotavlja plača, pa se upoštevajo zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz posameznega koledarskega leta je po zakonu mogoče upoštevati le povprečno mesečno plačo (ali nadomestilo plače), izplačano za najmanj šest mesecev zavarovanja, zavarovalno osnovo pa, če so bili najmanj za tako dolgo obdobje plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plač ali zavarovalnih osnov iz krajših obdobij praviloma ni mogoče upoštevati. Leto, iz katerega ni mogoče upoštevati plače ali zavarovalne osnove, pri izračunu pokojninske osnove preskočimo, a se zaradi tega ne more skrajšati dolžina obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove. Plače ali zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem se zavarovanec upokoji, pri izračunu pokojninske osnove po zakonu ni mogoče upoštevati ne glede na to, kako dolgo obdobje zavarovanja zadevajo!
Če zavarovanec po 1. 1. 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, to pa je obstajalo v času od 1. 1. 1966 do 31. 12. 1969, se smejo za izračun pokojninske osnove izjemoma upoštevati tudi povprečne mesečne plače ali zavarovalne osnove iz tega obdobja. Navedena izjema pa velja izključno za take primere! Če je po 1. 1. 1970 obstajalo zavarovanje v trajanju, ki omogoča štetje povprečnih mesečnih plač ali zavarovalnih osnov, jih pred tem obdobjem ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove kljub temu, da so na voljo,!
Kako izračunamo količnike?
Način izračuna valorizacijskih količnikov je natančno predpisan. Osnova za določitev v posameznem koledarskem letu veljavnih količnikov je enotna. Izračunamo jo ob upoštevanju povprečne plače v državi, izplačane za oktober 1990, ki jo povečamo z odstotki uskladitev pokojnin, opravljenih od 1. 1. 1991 do konca koledarskega leta pred letom, v katerem bodo količniki veljali. Količnik za preračun zavarovančeve povprečne mesečne plače ali zavarovalne osnove iz posameznega leta pa izračunamo tako, da osnovo delimo s povprečnimi mesečnimi plačami na zaposlenega v državi iz koledarskih let, iz katerih se sicer upoštevajo plače ali zavarovalne osnove pri izračunu pokojninske osnove.
Ker je v pokojninskem sistemu še vedno v rabi t. i. neto sistem, povprečno plačo na zaposlenega v državi za posamezno koledarsko leto izračunamo tako, da ugotovljeno povprečno bruto plačo preračunamo s povprečno stopnjo davkov in prispevkov, veljavno v tem letu. Tak način pa velja tudi za ugotavljanje povprečne mesečne plače ali zavarovalne osnove posameznega zavarovanca iz tega koledarskega leta in za čas od leta 1991 dalje. Pred tem letom dosežene plače pa se upoštevajo v dejansko ugotovljenih neto zneskih.
Predvidene manjše razlike
Ko bodo znani valorizacijski količniki, uporabni pri izračunu pokojnin v letošnjem letu, bo možen tudi izračun pokojninske osnove z upoštevanjem plač ali zavarovalnih osnov iz leta 2009. Ta osnova pa bo lahko vplivala na višino pokojnine. Vendar razlike ne bo bistvene, saj je vpliv plače iz posameznega koledarskega leta praviloma omejen le na eno osemnajstino! Če pa ta pokojninska osnova ne bo najugodnejša, tudi ne bo omembe vrednih razlik med pokojnino po začasni in po dokončni odločbi. Seveda pa bodo vsi, ki jim bo z dokončno odločbo priznana višja pokojnina, kot je bila izračunana z začasno odločbo, dobili razliko izplačano za nazaj.
