Kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog

Dobro je vedeti | jul. '10

V rubriki Vaša pisma Tone Premk iz Starega trga komentira prispevek z naslovom »Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?« in predlaga, da povemo, kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog. Ne verjame, da se bodo po novem pokojnine uskladile tako, da bi se znižale previsoke pokojnine in da bi tako odpravili razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih.

Zato tokrat pojasnjujemo, kaj o usklajevanja predvideva omenjeni predlog zakona, kako je bilo usklajevanje urejeno v prejšnji zakonodaji in kako v zdaj veljavni.

Predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namenja usklajevanju pokojnin razmeroma majhno pozornost. Več pozornosti bo ne le za upokojence, temveč za sistem obveznega zavarovanja izjemno pomembnemu vprašanju bo nedvomno namenjene v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je prav način ohranjanja vrednosti pokojnin (in drugih prejemkov), za kar pri usklajevanju pravzaprav gre, bistvenega pomena za določanju potrebnih finančnih sredstev za delovanje tega sistema in njegove zdržnosti v prihodnje.

V predlogu zapisana nova ureditev usklajevanja ne znižuje pokojnin na način, kot je bil določen s prejšnjim in zdajšnjim zakonom. Zakonska ureditev usklajevanja pokojnin, veljavna do konca leta 1999, je predvidevala poseben preračun na novo uveljavljenih pokojnin, ki je imel za posledico za določen odstotek znižano pokojnino, odmerjeno od pokojninske osnove. To znižanje je bilo utemeljeno z zagotavljanjem enakosti pogojev ob upokojitvi ne glede na datum uveljavitve pravice do pokojnine. Bilo je logična posledica dejstva, da so se pri izračunu pokojninske osnove novim upokojencem upoštevala gibanja povprečnih plač vseh zaposlenih v minulih letih, medtem ko se pri že upokojenih niso. Valorizacijski količniki za preračun individualnih plač ali zavarovalnih osnov, ki so bili namenjeni izračunavanju pokojninskih osnov, od katerih so se upravičencem odmerjale pokojnine, so bili rezultat sprememb gibanj povprečnih plač vseh zaposlenih do koledarskega leta pred upokojitvijo. Uskladitve pokojnin, ki naj bi po osnovni zamisli sistema prav tako temeljile na teh gibanjih, pa so zaradi poznejših zakonskih sprememb v načinu izvedbe odstopale od njih, kar pa naj bi vplivalo na različne višine pokojnin, povzročene z zakonsko ureditvijo. Razlike med pokojninami naj bi bile tem večje, čim daljše bi bilo časovno obdobje med novimi in že uveljavljenimi pokojninami. S preračunom novih pokojnin ob njihovi odmeri pa smo te razlike lahko nevtralizirali!

Tako izravnavo pozna tudi zdaj veljavna zakonska ureditev, le pot do nje je drugačna. Dosegamo jo z valorizacijskimi količniki, ki se izračunavajo ob upoštevanju gibanj povprečnih plač in pokojnin, medtem ko so se po prejšnji zakonski ureditvi upoštevale le povprečne plače. Predvideva pa jo tudi novi predlog zakona, a jo dopolnjuje s popravki, namenjenimi odpravljanju razlik v višini pokojninske osnove, povzročeni s podaljševanjem obdobja, iz katerega naj bi se po novem upoštevale plače ali zavarovalne osnove pri določanju višine pokojninske osnove.

Vrednost pokojnin naj bi se ohranjala

Tudi v prihodnje bi se - tako predlog novega zakona - vrednost pokojnin ohranjala z usklajevanjem. Drugače kot v veljavni ureditvi pa naj to ne bi več temeljilo zgolj na gibanju povprečnih plač v predpisanih obdobjih, temveč tudi na gibanju življenjskih stroškov. Po veljavnem zakonu uskladitev pokojnin izvedemo dvakrat na leto, in to februarja in novembra. Predlog novega zakona pa predvideva le enkratno uskladitev, in to v februarju. Ta ne bo negativna, zato naj se pokojnine ne bi nižale.

Predlog za zdaj ohranja tudi posebno vrsto uskladitve, ki jo je treba po veljavnem zakonu opraviti pri prvi uskladitvi pokojnin, opravljeni v posameznem koledarskem letu. Posledica te uskladitve sta dva različna odstotka povečanja pokojnin, s katerima izravnavamo razlike, pogojene z uvedbo različnega vrednotenja zavarovalne dobe. Od 1. januarja 2000 dalje je namreč vsako leto zavarovalne dobe ovrednoteno z 1,5 odstotka, medtem ko je bilo po prejšnji ureditvi ovrednoteno z dvema odstotkoma, za ženske za dobo od 15 do 20 let pa celo s tremi odstotki. Nižje vrednotenje zavarovalne dobe ima za posledico nižji odstotek za odmero pokojnine za enako dolgo dobo kot po ureditvi do leta 1999. V letu 2010, denimo, se moškemu za 40 let pokojninske dobe odmeri pokojnina v višini 79,5 odstotka, po prejšnjem zakonu pa se je v višini 85 odstotkov.

Z različnima višinama uskladitve torej med upokojenci zagotavljamo relativno enakost.

Kar zadeva tovrstne uskladitve pokojnin, pa bo v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona zelo verjetno prišlo do spremembe, upoštevaje nekatere napovedi, izrečene pri predstavitvi predlagane modernizacije sistema obveznega zavarovanja. Rečeno je namreč bilo, da naj bi zaustavili padanje vrednosti pokojnin. To bi imelo za posledico spremembo pri vrednotenju zavarovalne dobe. S tem pa tudi ne bi bilo več potrebe po posebni uskladitvi. Ali bo to res, pa bo bomo še videli.

Bralec v svojem komentarju omenja, da ne verjame, da bi se znižale previsoke pokojnine in se tako izenačile z nižjimi. Meni tudi, da bi bili slovenski upokojenci s takšno uskladitvijo bolj zadovoljni.

Pokojnine so omejene

Znotraj veljavnega sistema obveznega zavarovanja veljajo pravila, ki bi se, če bi uveljavili usklajevanje, o katerem razmišlja bralec, povsem podrla. Posledica tega bi bile neutemeljene razlike med novimi in že uveljavljenimi pokojninami, med nizkimi in visokimi pokojninami itd. Te ne bi bile več pogojene s plačami ali zavarovalnimi osnovami (in posredno s plačilom prispevka za obvezno zavarovanje), na podlagi katerih smo upravičencu izračunali pokojninsko osnovo ter dolžine pokojninske dobe, ki vpliva na višino odstotka za odmero pokojnine in s tem zneska pokojnine, temveč bi bile odvisne tudi od načina izvedbe uskladitve!

Zdajšnji sistem namreč omejuje višino pokojnin navzgor in navzdol! Navzdol z najnižjo pokojninsko osnovo, navzgor pa z najvišjo pokojninsko osnovo. Razmerje med njima je določeno z zakonom in znaša 1: 4. Sistem določa tudi najnižje možne odstotke za odmero pokojnine, v primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo pa ne več tudi najvišjega odstotka. Še več, odlaganje upokojitve na čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine spodbuja z dodatnim zvišanjem pokojnine. Zaradi tega nujno nastanejo razlike v višini pokojnine, čeprav so odmerjene od popolnoma enake pokojninske osnove. Za 15 let zavarovalne dobe znaša starostna pokojnina moškega 35 odstotkov pokojninske osnove, za tistega, ki je že pred časom izpolnil pogoje za pridobitev te pravice in ostal še naprej v zavarovanju, pa lahko doseže že 100 odstotkov pokojninske osnove. Razmerje med njunima pokojninama, odmerjenima od enake pokojninske osnove, je 1: 2,857! Če višje pokojnine ne bi uskladili ali bi jo celo znižali, bi prejemniku nižje pokojnine posredno dodali, prejemniku višje pa bi odvzeli pokojninsko dobo, ki je neposredno vplivala na razliko med njunima pokojninama! Na ta način bi zanikali smisel pokojninske dobe. Pri večkratnih uskladitvah, izvedenih na tak način, bi se večale razlike med novimi in starimi upokojenci: stare nizke pokojnine bi bile višje od novih, stare višje pa nižje od novih višjih. Razlike pa bi bile tudi pri pokojninah, uveljavljenih v vmesnih obdobjih.

Kot je meni znano, o tovrstnih uskladitvah kljub nekaterim pobudam zakonodajalec za zdaj ne razmišlja.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media