Prej ali slej se stvari začnejo obračati…
Poletje je dokončno spremenilo Vzajemno v zavarovalnico, v kateri bodo poslej imeli zavarovanci glavno besedo pri odločanju. Spremembe so bile dosežene težko, a so bile pričakovane in logične, kajti prej ali slej se stvari začnejo obračati na bolje.
Vzajemna pa ni edini tak primer.
Tako kot pri Vzajemni je tudi v Avstriji civilna družba letošnje poletje slavila. Ustanovili so tako imenovano pošteno banko, ki bo izpolnjevala osnovno poslanstvo banke (kot naj bi Vzajemna izpolnjevala poslanstvo zdravstvene zavarovalnice, za katero je bila ustanovljena). Špekulacij in trgovanja z vrednostnimi papirji v tej banki ne bo, prav tako tudi ne bo upravljala vzajemnih skladov. Cilj poštene banke torej ne bo dobiček, ampak zgolj delovanje v prid svojih strank. Nizke obresti za posojila in varčevalce ter vlagatelje.
Poštena banka naj bi se zgledovala pri podobni banki iz Bangladeša, ki jo je ustanovil Muhammad Yanus, Nobelov nagrajenec za mir. Princip je enostaven: v banko vlagajo številni bolj ali manj premožni, ki svoj denar posojajo za nizke obresti tistim, ki potrebujejo posojilo. Vsak posojilodajalec posoja različnim posojilojemalcem in od njih prejema tudi ustrezno vračilo z minimalnimi obrestmi. Poštena banka v Bangladešu že več kot petindvajset let posluje z dobičkom.
To ni edina banka te vrste na svetu, na podoben način posluje tudi Zopa v ZDA, ki vsako posojilo razdeli na 50 vlagateljev, ti se neposredno povezujejo s kreditojemalci, tako da posrednika, ki je sicer banka, torej ni. Velike banke, ki služijo na račun malih vlagateljev, a jim nikoli ne vrnejo dobička, ki ga ustvarjajo s tako zbranim denarjem, so v teh primerih izključene. S stališča navadnih ljudi, ki jim je recesija uničila podjetja in izničila prihranke, je to rešilni pas. In v resnici poročajo iz Bangladeša, da si je tam najmanj tretjina posojilojemalcev, ki so ostali brez službe, z njihovo pomočjo opomogla. Nekaj se je na tem področju torej spremenilo v prid ljudi in ne v dobro kapitala.
Na mnogih področjih se dogajajo pozitivne spremembe, samo pogledati je treba in slika, ki jo imamo o sebi, svojih možnostih, se spremeni. Podoben pozitiven primer je pri nas projekt Starejši za starejše, ki med seboj povezuje ljudi v okviru nevladne in neprofitne ustanove, civilne družbe, prostovoljcev, zbranih v upokojenskih društvih. Podoben pozitiven primer so tudi medgeneracijski centri, ki delujejo na podlagi želja ljudi različnih starosti iz bližnje okolice takega centra.
Nekaj korakov pred nami je neprofitni center Granatno jabolko v bližini Seattla, ki ga vodi slovenski umetnik Milenko Matanovič in ki že dvajset let deluje v številnih državah ZDA na podlagi poprejšnjih raziskav o željah in potrebah okoliškega prebivalstva. Njihov cilj so prostori, v katerih se ljudje lahko družijo v skupnih radostih, v umetniškem ustvarjanju, plesu, igri ali zgolj klepetu in opazovanju. Tako izginja osamljenost in depresivnost, hkrati pa se spreminja odnos ljudi drug do drugega in posledično tudi do sveta.
Spremembe, ki smo jim priča, so številne, le da jih pogosto spregledamo ali pa v njih prevečkrat iščemo zgolj napake. Morda pa je napočil čas, da zavestno spremenimo pogled na dogajanje, poiščemo pozitivne plati premikov in uspehov, tudi če so še tako drobni. A samo spreminjanje fokusa še ni dovolj - vprašajmo se, s čim in kako lahko pripomoremo, da bo svet boljši.
