Socialno varstveni prejemki po »starem« še do konca maja
Državni zbor je sredi julija sprejel dva zakona za zagotavljanje socialne varnosti, in sicer zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki naj bi po zagotovilih predlagatelja pripomogla k pravičnejšemu razdeljevanju javnih sredstev na tem področju in k večji preglednosti dodeljenih pravic posameznikom in družinam. Zakona bosta začela veljati 1. junija prihodnjega leta in ne januarja, kot je bilo sprva predvideno.
ZUPJS določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil, o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki jih je treba upoštevati pri njihovem uveljavljanju, način ugotavljanja materialnega položaja prosilcev, višino pravic ter postopek za pridobitev. Za uveljavljanje pravic zakon določa vrstni red, ki ga je treba spoštovati. Če ga vlagatelj zahtevka kljub opozorilu centra za socialno delo ne spoštuje, se mu prejemek, ki je pred uveljavljanim, upošteva v višini, kot da bi mu bil dodeljen. Vrstni red prejemkov je: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija.
Pravico iz javnih sredstev je mogoče dodeliti, ko dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico določa navedeni zakon in so izpolnjeni tudi drugi pogoji, določeni za njeno pridobitev.
Za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja zakon podrobno navaja dohodke in premoženje vlagatelja ter oseb, ki se upoštevajo poleg njega. Mimo tega tudi natančno določa, katere so te osebe.
Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se praviloma določijo na podlagi povprečne mesečne plače zaposlenega v državi po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jo je ugotovil Statistični urad Republike Slovenije v koledarskem letu pred letom, ko je bila vloga oddana.
Pri odločanju o pravicah se upoštevajo določbe zakona o upravnem postopku, če posamezna vprašanja niso drugače urejena s tem zakonom. Za uveljavljanje pravic je predvidena enotna vloga. O pravicah iz javnih sredstev odloča center za socialno delo, ki je po predpisih o socialnem varstvu krajevno pristojen za odločanje. Pritožbe na odločbe centrov za socialno delo rešuje ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. Zoper njegove odločitve pa je mogoče uveljavljati sodno varstvo pred pristojnim socialnim sodiščem.
Pomembnejšo vsebino predloga ZSVarPre smo predstavili v junijski številki Vzajemnosti, dokončno besedilo zakona pa se bistveno ne razlikuje od predloga. Najpomembnejša sprememba zadeva datum, ko zakon stopi v veljavo. To pa ni 1. januar 2011, temveč 1. junij 2011!
Zakaj je ta zakon še posebej pomemben za starejše?
Zato, ker posega v zdajšnji pravici do varstvenega dodatka in do državne pokojnine. Navedeni zakon povsem na novo določa pravico do varstvenega dodatka, možne upravičence, pogoje za pridobitev dodatka, način ugotavljanja materialnega položaja, postopek za ugotavljanje upravičenosti, pristojne organe za vodenje postopka, izplačilo prejemka itd. Navedene določbe se precej razlikujejo od zdaj veljavnih določb za pridobitev te pravice, drugačna pa je tudi možna višina varstvenega dodatka.
Do varstvenega dodatka po novem niso upravičeni le prejemniki pokojnin, temveč tudi druge osebe. Možni upravičenci so osebe, ki trajno niso zaposljive ali so trajno nezmožne za delo, so starejše od 63 let, če gre za ženske ali 65 let za moške, če so upravičene do denarne socialne pomoči po tem zakonu ali bi to lahko bile. Navedene osebe pa izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice tudi v primeru, ko niso upravičene do denarne socialne pomoči, ker njihov lastni dohodek ali dohodek družine (ugotovljen na način, določen s tem zakonom za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči) sicer presega višino njihovega minimalnega dohodka ali seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov (kar je ugotovljeno na enak način kot višina dohodka), ne pa tudi višine njihovega minimalnega dohodka ali seštevka minimalnih dohodkov, ki ga določa ta zakon. Njegova višina je seštevek osnovnega zneska minimalnega dohodka in povečanja, ki znaša 0,56 ali 0,28 navedenega zneska. Posamezen delež je odvisen od vrste družinskega člana.
Osnovni znesek minimalnega dohodka ob uveljavitvi zakona znaša 288,81 evra, nato pa se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Minimalni dohodek ob uveljavitvi zakona tako znaša 450,54 evra ali 369,68 evra. Varstveni dodatek samske osebe, ki nima lastnega dohodka, znaša 161,73 evra. Če upravičenec ima lastne dohodke, pa se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in lastnim dohodkom.
Varstveni dodatek osebi v družini pa je enak razliki med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki gre posameznim družinskim članom, in lastnim dohodkom družine.
Državno pokojnino bodo mnogi izgubili
Dosedanja pravica do državne pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pravica do varstvenega dodatka po zakonu o varstvenem dodatku se prenašata v sistem pravic, urejenih v ZSVarPre. V ta namen bo moral Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v enem mesecu pred začetkom uporabe tega zakona (1. junij 2011) iz svojih zbirk prenesti na ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, vse osebne in druge podatke, potrebne za ugotovitev, ali ti prejemniki izpolnjujejo tudi pogoje za preoblikovanje njihovih dotedanjih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. To bodo morali v roku treh mesecev od začetka uporabe ZSVarPre po uradni dolžnosti ugotavljati centri za socialno delo. V tem postopku bodo izdali odločbo, s katero bodo razveljavili odločbo o priznanju pravice do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka. Če bo ugotovljeno, da upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu, bodo z odločbo ustrezno pravico tudi priznali, v nasprotnem primeru pa bodo odločili, da dotedanji upravičenec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre.
O prenosu osebnih podatkov na pristojno ministrstvo bo moral pokojninski zavod obvestiti upravičence v enakem roku, kot velja za posredovanje teh podatkov.
Za državno pokojnino po zdajšnjem zakonu ni bil pomemben dohodek in premoženje družinskih članov. Pomembna je bila starost (65 let), lastni dohodki pa niso smeli presegati premoženjskega cenzusa, določenega za varstveni dodatek, prejemniki pa tudi niso smeli imeti druge pokojnine. Pomembno je bilo tudi stalno prebivališče v RS.
Prejemnikom državne pokojnine in varstvenega dodatka na dan začetka uporabe ZSVarPre (1. junij 2011) je še naprej zagotovljeno izplačevanje teh prejemkov, vendar najdlje do izdaje odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Izplačevalec pa po novem ne bo več Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije! To izplačilo se bo štelo kot akontacija novih prejemkov. Če bo v postopku preverjanja upravičenosti ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za priznanje višjega prejemka, bo upravičencu z odločbo priznana razlika med višino izplačanih sredstev v obliki akontacije in višino, ki mu gre po izdani odločbi.
O zahtevkih za priznanje pravice do državne pokojnine in do varstvenega dodatka, o katerih do začetka uporabe ZSVarPre še ne bo odločeno, bo o obstoju dotlej uveljavljene pravice odločeno na način in po pogojih, določenih v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v zakonu o varstvenem dodatku. Če bodo ti upravičenci v roku dveh mesecev po začetku uporabe ZSVarPre vložili zahtevek za priznanje socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, se jim bodo te pravice, če bodo za njihovo priznanje izpolnjevali pogoje, priznale z dnevom uporabe tega zakona, za pozneje vložene zahtevke pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Z dnevom uveljavitve ZSVarPre preneha veljati zakon o varstvenem dodatku in določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejajo pravico do državne pokojnine, njuna uporaba pa je podaljšana do začetka uporabe novega zakona.
