Delali bomo dlje za višje pokojnine

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | sep. '10

V prvi polovici avgusta je vlada predstavila predlog novega pokojninskega zakona, ki naj bi ga parlament sprejel jeseni, tako da bi začel veljati že januarja 2011. V predlogu so upoštevane tiste pripombe iz javnih razprav, ki so zakon izboljšale in se ne oddaljujejo od temeljnih ciljev, ki jih želi doseči vlada. To pa je med drugim zagotoviti tudi boljše pokojnine, za katere pa bomo morali delati dlje, kot je poudaril Peter Pogačar, direktor direktorata na ministrstvu za delo, ki vodi delovno skupino za pripravo tega zakona.

V Sloveniji je zaradi sprememb v demografski strukturi (staranje prebivalstva in vse daljše dobe uživanja pokojnine) premalo delovno aktivne populacije (pozne prve zaposlitve mladih, nizka starost ob upokojitvi) potrebno ustvariti pogoje za več delovnih mest za mlade, za njihovo zgodnejšo vključitev v delovno razmerje, pa tudi izboljšati pogoje za ohranjevanje dela starejših delavcev. V ta namen bodo sprejeti ustrezni zakoni, ki bodo med drugim stimulirali tudi delodajalce, da bodo imeli zaposlenih več starejših delavcev.

Brez zvišanja upokojitvene starosti pa po mnenju vlade modernizacija pokojninskega sistema ne bi bila učinkovita. Analiza učinkov reforme pokojninskega sistema, ki se je začela leta 2000, kaže na njene pozitivne učinke, ki pa so še premajhni. Doba uživanja pokojnine se je namreč povečala bolj kot upokojitvena starost, znižuje se razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, za kar so krivi nižji odmerni odstotki pri izračunu novih pokojnin. Stališče pripravljavcev zakona in predsednika vlade je, da je treba padanje pokojnin zaustaviti in zagotoviti višje pokojnine. Zato so z modernizacijo pokojninskega sistema pri izračunu pokojnin predvideni višji odmerni odstotki. Pokojnine, ki bodo uveljavljene po novem zakonu, bodo zato višje, vendar pa bo treba zanje delati dlje časa in se upokojevati kasneje kot po zdajšnjem zakonu. Brez tega ni mogoče zagotoviti trdnosti pokojninskega sistema in vzdržnosti javnih financ ter ob tem zaustaviti zniževanja pokojnin, obenem pa zagotoviti dostojne pokojnine prihodnjim generacijam, še poudarjajo pripravljavci zakona.

Večja postopnost

Na pobudo sindikatov predlog zakona upošteva daljše časovno obdobje postopnega uveljavljanja zakona. Moški in ženske se bodo pri starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe šele upokojevali leta 2025. Za polno pokojnino pa bo tedaj treba imeti 43 let zavarovalne dobe Starost se bo dvigovala po 6 mesecev za oba spola. Tako se bosta prihodnje leto lahko upokojila moški, ki bo dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti, in ženska z 58 leti starosti in z najmanj 38 leti pokojninske dobe.

Možna bo tudi predčasna upokojitev z malusi pri starosti 60 let in s 40 leti pokojninske dobe za moške ter z 38 leti dela za ženske. Tudi pri tej upokojitvi je določeno prehodno obdobje za polno uveljavitev navedenih pogojev. Tako bi se drugo leto (leta 2011) lahko predčasno in z odbitki upokojil moški, ki bo star 58 let in 6 mesecev, ženska pa 57 let, če bo imela 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe.

Pod blažjimi pogoji pa se bodo lahko upokojili tisti, ki so zgodaj začeli delati. Moški pri starosti 60 let in s 43 leti pokojninske dobe, ženske pri 58 letih in z 41 leti dobe. Ti pogoji bodo veljali leta 2016, torej čez 5 let, tako starost kot delovna doba se bosta zviševali po 6 mesecev na leto. Prihodnje leto se bo torej lahko upokojil moški, ki je začel delati zgodaj, če bo star 58 let in bo imel 41 let zavarovalne dobe, ženska pa 55 let in 38 let dobe.

Odmera pokojnine

Po zdajšnjem zakonu se odstotki za odmero pokojnin znižujejo. Leta 2000 se je pokojnina za polno pokojninsko dobo odmerila v višini 85 odstotkov pokojninske osnove, letos v višini 79,75 odstotka, na koncu prehodnega obdobja leta 2025 pa bi bila le še 72,5 odstotka osnove. Predlog novega zakona predvideva odmero v višini 80 odstotkov osnove za 40 let dela za moške in 38 let za ženske. Vsako nadaljnje leto dela pa bi prineslo pri odmeri dodatni 2 odstotni točki. Na predlog sindikatov se je obdobje, ki se upošteva za izračun osnove s predvidenih 38 let znižalo na 34 zaporednih najugodnejših let dela. Z zdajšnjih 18 let se bo obdobje za izračun vsako leto povečalo za 1 leto. Prihodnje leto se bo torej upoštevalo 19-letno najugodnejše povprečje plač.

Bonusi za starševstvo

Predlog upošteva tudi zdajšnje bonuse za starševstvo, drugih časovni bonusov pa ne. Zavoljo starševstva se bo mogoče upokojiti največ 2 leti prej, za enega otroka pa 8 mesecev prej.

Nesmiselno hitenje v pokoj

Hitenje v pokoj zaradi novega zakona je nesmiselno. Vsi, ki bodo letos izpolnili pogoje za upokojitev, upoštevaje tudi časovne bonuse, ki bodo z novim zakonom odpravljeni, se bodo lahko upokojili kadarkoli kasneje po zdaj veljavnih predpisih. To je poudaril Peter Pogačar in dodal, da se bodo ti zavarovanci lahko odločili tudi za upokojitev po novem zakonu, če bo to zanje ugodneje. Tisti, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in bodo delali še naprej, bodo po novem zakonu lahko poleg plače prejemali še 20 odstotkov pokojnine, seveda pa bodo s tem izgubili pravico do upokojitve po zdaj veljavnih predpisih.

Za delo starejših delavcev pa bodo stimulirani tudi delodajalci, saj se jim bodo prispevki za zaposlenega, ki bo izpolnjeval pogoje za predčasno upokojitev, v prehodnem obdobju znižali za 50 odstotkov, nato pa za 30 odstotkov.

Usklajevanje pokojnin

Nekoliko ugodnejše kot v osnutku zakona je po predlogu predvideno tudi usklajevanje pokojnin. Po zdaj veljavnem zakonu se pokojnine usklajujejo z rastjo plač dvakrat na leto in s poračunom za nazaj. Še po osnutku zakona naj bi se pokojnine usklajevale po »švicarski formuli« - polovico z rastjo plač, polovico pa z rastjo življenjskih stroškov. Kot vemo, je temu nasprotoval DeSUS in tako je v predlogu zakona zdaj predvideno usklajevanje pokojnin v razmerju 60 odstotkov zavoljo povečanja plač, 40 odstotkov pa zavoljo zvišanja življenjskih stroškov, vendar z varovalko, da skupni odstotek uskladitve ne sme biti nižji, kot so se zvišali življenjskih stroškov ali je se zvišala inflacija. Uskladitev naj bi bila poslej le enkrat na leto in brez poračuna za nazaj. Morebitno nestrinjanje DeSUS tudi s tako rešitvijo pa bo verjetno vlivalo na končni predlog zakona, saj gre za stranko vladne koalicije



Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media