Izračun vrednosti nepremičnine

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | sep. '10

Bralka ima tri otroke. Sin bi naj dedoval nepremičnino v celoti, sestrama pa izplačal njuna deleža. Nepremičnina naj bi bila po bralkinih besedah vredna 90.000 evrov. Zanima jo, kako se določa vrednost nepremičnine in v katerem času naj dedič izplača druge deleže?

Otroci praviloma dedujejo po svojih starših po enakih delih, se pravi v konkretnem primeru vsak od otrok po tretjino. Praviloma se deduje tako, da sodišče vsako stvar, ki predstavlja zapuščino (vsako nepremičnino, vsak dobropis na računih pri bankah in podobno) razdeli med dediče tako, da vsak od njih dobi svoj delež vsake stvari. Pri nepremičninah tako postanejo dediči solastniki nepremičnin, denar pa se razdeli mednje po njihovih deležih.

Dediči se lahko dogovorijo tudi drugače, denimo tako, da vsak dobi v izključno last kako nepremičnino, premičnino (avto, slike …). Tak dogovor se imenuje dedni dogovor in se sklene na zapuščinski obravnavi.

Če želi bralka urediti zadeve tako, kot je napisala v svojem pismu, mora napisati oporoko. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom. Bralka mora v oporoki določiti, da njene nepremičnine v naravi deduje sin, ki mora sestrama v denarju izplačati njune deleže. Tako jasno izraženo voljo zapustnice bi dediči lahko obšli le s sklenitvijo dednega dogovora v zapuščinskem postopku. Ne more pa bralka sama določati vrednosti nepremičnine, saj se ta vrednost določa po stanju na dan njene smrti. Bralka tako praviloma ne more napisati, naj vsaka od hčera dobi določen znesek, pač pa bi bilo bolje, da napiše, kakšen delež takratne vrednosti naj dobi katera od hčera. Z deležem ne sme prizadeti njunega nujnega deleža, ki znaša polovico zakonitega deleža ali v konkretnem primeru, ko bodo dediči le trije otroci, ene šestine vrednosti zapuščine.

Bralka mora določiti tudi rok za izplačilo. Rok z zakonom ni določen (izjemo predstavlja dedovanje zaščitenih kmetij, za katere je z zakonom določen rok do 5 let), tako da ga mora torej določiti sama. Smiselno pa bi bilo, da je ta rok čim krajši, saj je razumno pričakovanje dedičev, da bo sin postal lastnik nepremičnine hkrati s plačilom sestrama ali celo pod pogojem, da sestrama plača njun delež. Verjetno bi bilo to najprimernejše.

Če se bo bralka odločila za predstavitev svoje želje še pred svojo smrtjo, bo imel sin tudi dovolj časa, da se pripravi na obveznost izplačila.

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media