Dedovanje partnerke

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | sep. '10

Bralec piše, da ni bil nikoli poročen in nima otrok. Ima pa v zadnjem času prijateljico, ki bi ji rad zapustil svojo posest. Ker pa ima sestri, se boji, da bosta izpodbijali kakršnokoli pogodbo ali oporoko ter zahtevali svoja deleža. Zanima ga, kaj lahko stori in kaj sploh gre sestrama.

Bralec ima na voljo več načinov, kako svoje nepremičnine in druge stvari zapustiti svoji partnerki. Z izročilno ali darilno pogodbo, ki ju omenja bralec, bi partnerka postala lastnica nepremičnin še pred njegovo smrtjo, praviloma z dnem podpisa pogodbe.

Izročilno pogodbo izročitelj praviloma sklepa le s potomci in jo sklene v obliki notarskega zapisa. Izročitev praviloma pomeni nepreklicen odstop premoženja v korist potomca, ki takoj postane lastnik izročenega premoženja, izročitelj pa praviloma ne more zahtevati vračila izročenega premoženja. Izročitelj lahko prekliče pogodbo le zaradi velike nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec do njega ali njegovega bližnjega vede tako, da po temeljnih moralnih načelih ne bi bilo pravično, če bi prejeto obdržal, ali če ne daje izročitelju ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila naložena v tej pogodbi.

Darilno pogodbo je mogoče skleniti s komerkoli. Obdarjenec postane lastnik premoženja z dnevom sklenitve pogodbe, darovalec pa lahko darilo prekliče le, če po sklenitvi pogodbe pride v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje in mu obdarjenec ne zagotovi primernega preživljanja. Lahko jo prekliče tudi zaradi velike nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe obdarjenec do njega ali njegovega bližnjega vede tako, da po temeljnih moralnih načelih ne bi bilo pravično, če bi obdržal podarjeno. Posebej pa je določeno tudi, da sme darovalec preklicati darilo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ga ni imel.

Če bi bralec želel, da njegova partnerka dobi nepremičnine šele po njegovi smrti, je najbolje, da naredi oporoko ali sklene z njo darilno pogodbo v primeru smrti. Darilna pogodba v primeru smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Sestri nista nujni dedinji po bralcu, razen če nista trajno nezmožni za delo in nimata potrebnih sredstev za preživljanje. Praviloma tako ne bosta dedovali po bralcu, če bo z oporoko ali z darilnimi pogodbami razdelil svoje premoženje. Sestri pa sta upravičeni do dedovanja vsega drugega premoženja, se pravi tistega, ki ga bo imel bralec v lasti na dan svoje smrti in ne bo razdeljeno z darilnimi pogodbami ali z oporoko. V tem primeru (če bralec ne bo premoženja razdelil z oporoko ali daroval z darilnimi pogodbami ali prodal,…) bosta sestri upravičeni dedovati vsaka po četrtino zapuščine. Z oporoko tako lahko bralec bistveno vpliva na to, kdo bo dedoval in koliko.

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media