Previdno in preudarno z zdravili

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | sep. '10

Uporaba zdravil zagotovo pripomore k boljšemu zdravju, k večji kakovosti življenja in k podaljševanju življenja. S tem, ko ne poznamo delovanja zdravil in z napačno rabo zdravil, zlasti če jemljemo več različnih hkrati, pa si lahko naredimo več škode kot koristi. Napačna uporaba zdravila je lahko v nekaterih primerih celo bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi jemali.

S staranjem nastajajo spremembe, ki vplivajo tudi na zdravljenje z zdravili in lahko povzročijo hude zaplete. Zmanjša se, denimo, sposobnost presnavljanja zdravila, oslabljeno je delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, slabšata se sluh in vid itd. Po drugi strani pa se z leti povečuje število obolenj; pri 65 letih ima približno 30 odstotkov ljudi ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje. Zato se povečuje tudi poraba zdravil. Tako od 20 do 40 odstotkov starejših hkrati jemlje pet ali celo več različnih zdravil. Največ zdravil zdravniki predpišejo starejšim od osemdeset let.

V zadnjih petih letih se je v Sloveniji število predpisanih zdravil starejšim od 65 let povečalo za približno polovico, največ je zdravil za bolezni srca in ožilja. Te bolezni pa so najpogostejši vzroki za sprejem v bolnišnici zaradi neželenih učinkov zdravil, hkrati pa sodijo med najpogostejše vzroke umrljivosti starih ljudi.

Zaupajte farmacevtom

Za vsako zdravilo, ki nam ga predpiše zdravnik, moramo vedeti, zakaj, v kakšnem odmerku, kdaj in kako ga jemljemo. Vedeti pa moramo tudi, katere neželene učinke zdravila lahko pričakujemo. Kar petindevetdeset odstotkov neželenih učinkov je namreč mogoče napovedati in predvideti. Če nas na to ne opozori zdravnik, nam mora te informacije sporočiti farmacevt v lekarni, obvezno pa morajo biti neželeni učinki zdravila navedeni tudi v navodilu za uporabo zdravila. Zato nujno preberite navodila.

Neželeni učinki se pogosto pojavljajo v prvem ali drugem tednu po začetku zdravljenja. Po navadi pa se pokažejo v blažji obliki (prebavne motnje, preobčutljivostne reakcije, kašelj, vrtoglavica). Možnost, da je težav več in da so hujše, je večja, če zdravil ne jemljemo skladno z navodili. V tem primeru se posvetujmo z zdravnikom ali farmacevtom, ali je potrebno spremeniti odmerek, zamenjati zdravilo ali celo prekiniti terapijo. Nikoli pa se o spremembah ne odločajmo samovoljno.

Žal raziskave kažejo, da od 20 do 50 odstotkov starejših ne uporablja zdravila skladno z zdravnikovimi navodili! Kot so pokazale raziskave, so najpogostejše napake, ki jih delajo starejši pri jemanju zdravil, naslednje: nenatančno odmerjanje zdravila (bodisi preveč ali premalo, samovoljno spreminjanje odmerka), neredna uporaba in opustitev zdravljenja, podvajanje terapije z več zdravili, ki vsebujejo enake učinkovine, nerazumevanje navodil za uporabo, izmenjava in posojanje zdravil med bolniki, pa tudi uporaba zdravil, ki jim je že pretekel rok uporabe. Velikokrat se ne spomnijo, kaj jim je zdravnik povedal ali pa so ga slabo slišali, zaradi težav z očmi pa tudi ne morejo prebrati navodila. Včasih tudi motorične težave otežujejo uporabo zdravil in zdravstvenih pripomočkov.

 

Medsebojno delovanje zdravil

Verjetnost, da bo prišlo do neželenih učinkov ali drugih težav (neučinkovanje ali zmanjšano ali povečano delovanje zdravila, povečana toksičnost) je večja, če jemljemo več zdravil hkrati. Na to nas mora opozoriti zdravnik, ki mora tudi dobro poznati sestavo in součinkovanja različnih sestavin predpisanih zdravil.

Pri tem je pomembno, da zdravniku ali farmacevtu povemo, ali jemljemo zdravila, ki jih lahko kupimo brez recepta, to pa so različna prehranska dopolnila, vitamini in minerali in podobno. Čeprav so na voljo v obliki kapsul, pastil, tablet, praškov, kapljic in v drugih farmacevtskih oblikah, to niso zdravila, pač pa živila, katerih namen je dopolnjevati prehrano. Zato se pred nakupom vsekakor posvetujte s farmacevtom, saj lahko včasih že aspirin v kombinaciji z drugimi zdravili povzroči resne zdravstvene zaplete.

Tudi nekatera živila lahko spremenijo učinkovanje nekaterih zdravil. Denimo

sok grenivke lahko močno zavre jetrne encime, ki razgrajujejo nekatera zdravila, zato lahko pride do srčne aritmije; šentjanževka izniči delovanje zdravil, ker so presnovni encimi bolj aktivni. Kombinacije zdravil zoper alergijo potencirajo učinke pomirjeval in uspaval, nekateri antibiotiki in zdravila proti glivicam pa zvišajo koncentracijo zdravil, ki jih jemljemo za znižanje zvišanih maščob.

 

Osebna kartica zdravil

Da bi vedno vedeli, kdaj vzeti kako zdravilo, farmacevti priporočajo poseben seznam zdravil, ki jih jemljemo. Nanj napišimo ime in jakost zdravila, za kaj se zdravilo uporablja, ime zdravilne učinkovine, kdaj ga moramo jemati in v kakšnem odmerku. Zapisati je treba tudi zdravila, ki jih kupujemo brez recepta v lekarni ali v specializiranih prodajalnah, in kako jih jemljemo.

Koristno je, da si zabeležimo tudi ime osebnega zdravnika, naziv zdravstvene ustanove, lekarne, kjer najpogosteje dvigujemo predpisana zdravila, ter svojo telefonsko številko in naslov. To je pomemben vir podatkov tudi v primeru nujnih stanj, zato imejmo seznam vedno s seboj in ga redno dopolnjujmo. Ustrezno tabelo lahko narišemo sami ali povprašamo v lekarni za obrazec oziroma si ga natisnemo s spletne strani katere od lekarn.

Doma poskrbimo, da bodo zdravila shranjena na istem mestu, pri ustrezni temperaturi (do 25° C) in zaščitena pred vlago in svetlobo – razen, če zdravnik ali farmacevt svetujeta drugače. Pazimo, da do omare ali predala z zdravili ne morejo priti otroci. Zdravila vedno shranjujemo v originalni embalaži. Ker so si škatlice lahko zelo podobne, jih označimo z večjim napisom ali nalepko, da ne pride do zamenjave. Kdor jemlje več zdravil naj si priskrbi posebne razdelilnike zdravil. To so škatlice s predalčki, v katere si razporedimo vsa zdravila, ki jih moramo vzeti v enem dnevu ali v tednu dni.

 

Da ne bo težav:

- Ko greste po zdravila, v lekarni povprašajte, kako jih jemati, kakšne neželene učinke imajo, kakšno je medsebojno delovanje.

- Dobro je, da zdravila na recept ter druge izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja vedno nabavljate v isti lekarni. Tako se laže posvetujete s farmacevtom.

- Če se želite zaupno pogovoriti s farmacevtom, mu to povejte. V večini lekarn je na voljo za to poseben prostor.

- Dobro je, da tudi svojci vedo, katera zdravila jemljete, kdaj in v kakšnem odmerku ter za katere bolezni.

- Vsa zdravila, ki jih jemljete (na recept in brez recepta), si zapisujte na poseben seznam in ga vedno imejte pri sebi.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media