Po sledeh Hipokrata

Po sledeh Hipokrata

Prosti čas | okt. '10

Obala enega najbolj priljubljenih grških otokov meri nekaj več kot sto kilometrov in je večinoma primerna za poležavanje na peščenih ali prodnatih plažah. Otok Kos je eden bolj zelenih v otoški skupini Dodekanes (kar pomeni Dvanajst otokov), ki se razprostira ob turški obali. Na otoku piha pretežni del leta, tako da tudi sredi poletja ni preveč vroče. Poleg tega je otok ravno prav velik, da ga je mogoče raziskati v tednu dni.

 

V bližini je še več manjših otokov (Pserimos, Plati, Kalimnos, Nisiros), ki jih je mogoče obiskati na enodnevnem izletu, podobno kot privlačno turško mesto Bodrum, ki je oddaljeno le uro plovbe.

Kljub sušnim poletjem so obale porasle z oleandri, evkalipti in drugim rastlinjem, tudi z eksotičnimi palmami in mogočnimi platanami ter borovci v notranjosti. Otok so nekoč imenovali tudi »Plavajoči egejski vrt«. Zaradi podzemnih izvirov vode je bilo na njem laže preživeti kot na bolj sušnih otokih v bližnji okolici. Rodoviten otok domačinom še danes nudi dobre možnosti za kmetovanje, a si večina denar služi s turizmom.

 

V senci Hipokratove platane

Kos je bil zaradi svoje strateške lege ves čas na prepihu, saj so se tod med drugim zvrstili Minojci, Mikenci, Dorci, Perzijci, vitezi z otoka Rodos in Turki. Na otok z blago klimo so obiskovalci prihajali že v starem veku, in to predvsem zaradi zdravljenja, med njimi pa je bila menda celo Kleopatra. Bolnikom so skušali pomagati predvsem z dieto in kopelmi. V 4. stoletju pred našim štetjem je tu živel in delal zdravnik Hipokrat, ki ga imajo za očeta sodobne medicine. Vzrokov za bolezenske težave ni pripisoval razjarjenim bogovom, temveč načinu življenja in okolju, v katerem je kdo živel. Danes je znana tudi Hipokratova prisega, s katero se zdravniki zavežejo k moralnim in etičnim načelom svojega poklica. Gre za skupek norm, ki so jih morali spoštovati tisti, ki so se želeli vpisati v zdraviliško otoško šolo. S prisego so se med drugim zavezali, da ne bodo škodili bolniku, da bodo varovali poklicne skrivnosti, da se bodo dostojno oblačili in skrbeli za osebno higieno. Prisego v številnih jezikih (tudi v slovenščini) je mogoče kupiti v marsikateri otoški trgovini s spominki.

Hipokrat je ustanovil Asklepion, eno prvih bolnišnic v Evropi. V obsežnem kompleksu, postavljenem na štirih terasah, so kot simbol uporabili kačo, ki je vse do današnjih dni ostala zdravilski simbol.

Na Hipokrata spominja tudi mogočna platana, ki je podmladek drevesa, pod katerim naj bi svoje učence poučeval medicino. Obseg precej načetega debla meri kar 12 metrov, starost drevesa pa ocenjujejo na blizu 600 let. Raste v bližini središča otoške prestolnice in v njeni okolici je vedno veliko obiskovalcev.

V bližini prestolnice je mogoče obiskati Hipokratov raziskovalni inštitut. V njem vsaka štiri leta prirejajo zdravniška srečanja, v knjižnici pa hranijo Hipokratova dela in druge medicinske zapise.

 

Živahne ulice

Na otoku se vsepovsod prepleta staro in novo. Še posebej zanimivo pa je v prestolnici Kos, kjer si je najbolj zanimive predele mogoče ogledati kar peš ali s kolesom. Za kolesarje je namreč presenetljivo dobro poskrbljeno s kolesarskimi stezami, ki se stekajo v mestno središče. Kolesarska steza povezuje tudi turistična kraja Psalidi in Tigaki.

Dnevno in predvsem nočno življenje je najbolj pestro v starem delu mesta, med antično Agoro in pristaniščem s srednjeveško utrdbo vitezov reda sv. Janeza. Najbolj znana ulica se imenuje kar Bar street (Barska ulica). Na njenem obrobju vabi eden najbolj priljubljenih lokalov Hamam, ki so ga uredili v nekdanjem turškem kopališču. Posebno privlačno je tudi vedno živahno pristanišče in bližnja ulica Akti Kounouriti s številnimi lokali in trgovinami. Mesto je res očarljivo, pa čeprav je starih, kamnitih in v belo odetih hiš mogoče videti le še za vzorec. To je posledica katastrofalnega potresa, ki je leta 1933 uničil večino otoških naselij.

Središče otoške prestolnice zaznamuje kar nekaj slokih minaretov mošej. Ena izmed mošej stoji tudi na najbolj živahnem trgu s številnimi gostinskimi lokali, pred katerimi je v toplejših mesecih vedno živahno. Mnogi gostje si tako kot Grki radi privoščijo frape - hladno kavo z mlekom, ki je po mnenju domačinov precej močnejša kot siceršnja kava.

Potovanje po otoku je preprosto, saj večino krajev povezujejo redne avtobusne linije. Za raziskovanje bolj skritih kotičkov pa si je vseeno dobro za kak dan najeti avtomobil. Vožnja kljub ozkim cestam ni problematična, saj na cestah z izjemo prestolnice ni pretiranega prometa.

Pogozdena gora Dikeos je po nižjih predelih posejana z gručastimi vasmi, ena najbolj slikovitih med njimi pa je Zia. Res je, da ponuja lep razgled na velik del Kosa, na bližnje otoke ter razčlenjeno turško obalo v daljavi, a podobnih razgledov so obiskovalci deležni tudi s ceste, ki se iz vasi vzpenja še naprej. V vasi na turiste čaka nekaj gostiln, tavern po grško, ki se postavljajo z dobro hrano. Goste pogosto razvajajo tudi s folklornimi nastopi. Po sprostitev in mir pa se je vsekakor treba odpeljati naprej in kasneje nadaljevati peš proti kakih osemsto metrov visokim vrhovom. Trud je bogato nagrajen s čedalje lepšim razgledom.

Posebno doživetje ponuja obisk gozdička Plaka, ki se razprostira nedaleč stran od letališča. V njem živijo pavi, ki v upanju na kak priboljšek pritečejo nasproti prav vsakemu obiskovalcu.

Med raznovrstnimi obalami vsekakor kaže obiskati terme Embros. Vroč termalni izvir je le nekaj metrov stran od morja in je ohranjen v naravni obliki. Tako voda odteka v morje in se spotoma zbira v kotanji, obdani z večjimi kamni, prek katerih pljuskajo valovi. Ti ravno prav ohladijo termalno vodo, da se je mogoče v njej z užitkom namakati. Z žveplom bogata voda blagodejno vpliva na kožo in dihalne poti ter lajša revmatične težave.

 

Za sladokusce

Tako kot drugod po Grčiji tudi tu ne boste razočarani nad hrano. Mesne jedi pripravljajo na veliko različnih načinov, najbolj znan pa je gyros, meso, ki ga pečejo na pokončnem nabodalu in z njega režejo tanke, zapečene plasti. Kot prigrizek si je marsikje mogoče omisliti še ražnjiče - souvlaki. Seveda si je mogoče privoščiti različne vrste rib, zanimiv pa je tudi stifado - golaž s čebulo, ki mu dodajajo cimet. Cimet je nasploh zelo priljubljen, saj ga radodarno dodajajo številnim jedem - tako slanim kot sladkim. Med zelenjavnimi jedmi posebno pozornost zbujajo polnjeni listi trte - dolmades, ki spominjajo na sarmo. Listi so ravno prav zmehčani, vanje pa zavijejo različne nadeve, od riža pa do pireja iz jajčevcev ali čičerike. Skoraj k vsaki jedi se kot dodatek poda tzatziki - kumarice, česen in začimbe v jogurtu. Noben obrok pa seveda ne bo popoln brez grške solate - horiatiki, ki ponavadi vsebuje paradižnik, zeleno papriko, kumare, olive, origano, oljčno olje in beli ovčji sir. Slednjega radodarno dodajajo tudi drugim jedem. Otoška posebnost je sir z rdečkasto skorjo. Barvo in posebno aromo ter svojevrsten okus dobi od vina, v katerem namakajo sir. Prav poseben posladek pa so paradižniki, vloženi v sladek sirup - tomataki. Tako vložene paradižnike uživajo predvsem ob družinskih ali verskih praznovanjih, dobiti pa jih je mogoče tudi v večini tavern. Paradižniki so podobni kandiranemu sadju, vloženi so v kozarcih, polnih sladkega sirupa, ki mu dodajo tudi klinčke. Za aperitiv se najpogosteje znajde na mizi ouzo, belo obarvano janeževo žganje, ki ga po navadi strežejo z vodo.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media