Veselje do plesa imamo predvsem v srcu
Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, ob glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je del narodove kulture … V sosledju tisočletij je ples odsev 'žive govorice človeka' in njegovega bivanja. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo človek ne glede na zemeljsko dolžino ali širino, ne glede na rasno, narodno, politično ali kakršnokoli pripadnost izraža svoja občutja, žalost veselje, bolečino, strast, hrepenenje, erotičnost. Ples obstaja od vekomaj in za vedno …, je med drugim zapisala dr. Meta Zagorc v svoji knjigi Družabni in športni ples.
Mnogi se teh spoznanj zavedajo skozi vse leto, še posebej pa v pustih jesenskih dnevih, ko se plesni navdušenci preselijo v dvorane in dvoranice. Za pogovor o tej tematiki bi na naših tleh težko našli boljšo sogovornico, kot je avtorica omenjene knjige. Dr. Meta Zagorc je docentka na fakulteti za šport, kjer je predstojnica katedre za ples, dolga leta pa je bila predsednica Plesne zveze Slovenije in je ugledna mednarodna sodnica.
»Zelo sem ponosna na delo slovenske plesne zveze,« pravi Meta Zagorc, »ker smo naredili tolikšen napredek. Pred dobrega pol stoletja smo imeli štiri plesne klube z nekaj deset pari, zdaj pa imamo več kot deset tisoč registriranih plesalcev, ki se redno posvečajo plesu kot rekreativni dejavnosti. Predvsem pa s svojimi tekmovalnimi dosežki posegamo v svetovni vrh na vseh področjih plesne umetnosti. Tako je danes pri nas ples hkrati vrhunska športna dejavnost, rekreacija in zabava. Akcija plesne zveze "Slovenija pleše" je razgibala neverjetno veliko ljudi vseh starosti. In vse več je starejših skupin, ki se prav ob plesu sestajajo in se družijo. Ne nazadnje tudi zato, ker pri klasičnih plesih nujno sodelujeta dva, ki sta različnih spolov in sta pri plesu drug od drugega odvisna, morata se prilagajati in se medsebojno spodbujati. Tako je ples njuno bolj ali manj intimno sozvočje, kar nam je še kako potrebno v vsakodnevnem življenju.«
Vse več pa je zanimanja za folklorne plese. Tudi Meta Zagorc je navdušena plesalka v plesni skupini COF, ki je nastala iz starejših plesalcev legendarne folklorne skupine Maroltovcev. »Folklora je zapuščina plesov, ki so jih plesali na kmetih in jih potem prevzeli tudi mnogi meščani. Ljudski ples, kot to imenujemo, ni le ples, temveč je tudi način oblačenja in ohranjanja običajev in obredov, ki jih v Sloveniji oživljamo, da bi jih ohranili za zanamce. Vse bolj jih negujejo tudi v osnovnih šolah. Ljudski ples v marsičem res ni zgolj ples dvojice, temveč skupine, kar mu v civilizacijskem pomenu daje še posebno vrednost. Zlasti pa je vezan na pesem, na živo glasbo in nas spodbuja k družabnosti, ki jo v zdajšnjih časih vse bolj pogrešamo. Zato je tudi vse več zanimanja za folkloro.«
Toda, drezam naprej, primanjkuje moških plesalcev. Pred mnogimi leti so gostilničarji na zabavah "najemali" mlade fante, da so plesali z ženami, ker so njihovi možje raje "moževali" za mizami ali za šankom. »To je tudi danes znano,« pravi Meta Zagorc. »Ženske morda v plesu odkrivamo poseben čar, moški pa mnogo manj. Četudi je res, da mnoge dežele častijo predvsem moške plesalce in so ženske le nekakšno okrasje. Moški izražajo svojo virtuoznost, svoj temperament, svoj odnos do trenutka, ki ga doživljajo. Vedno so osvajalci in nekatere, ki se posebej posvečajo plesu, včasih obsojajo, da so drugačnih nagnjenj. Toda ko spremljam dogajanja v svetu, vidim, da spet postaja cenjena klasična moškost. Prav plesišča so zagotovo najustreznejše mesto za sklepanje vezi med žensko in moškim, med mladimi in starejšimi.«
Se zato vedno več žensk zanima za trebušne plese, sprašujem naprej.
»Trebušni ples, sama ga raje imenujem orientalski ples, je kot izredno moderen val zajel tudi Evropo. Res je, da je namenjen predvsem ženski, ker se je v bistvu rodil iz obredov, povezanih z rojevanjem in erotiko. Pri tem plesu pa doživljamo radoživost vseh mišic našega telesa, tistih okoli trebuha, bokov, prsnega koša, kar spodbuja kačasto gibanje in zadovoljstvo nad svojim telesom in ustvarja slast lastnega gibanja. Morda nekatere želijo razkriti tudi svoje erotične želje, ki jih drugi ne opazijo. Na plesu v Moskvi, kjer sem bila pred nedavnim, je bilo več kot šesto plesalk trebušnega plesa.«
Plešemo lahko vse življenje, pravi Meta Zagorc. »Torej do pozne starosti, ko ne moremo več teči, hoditi na zahtevne ture ali smučati, Vedno rada rečem, da je ples radoživost nog, ki nam ostaja, dokler nam noge povsem ne opešajo. Danes lahko pogosto vidimo celo stoletnice in stoletnike, ki veselo zaplešejo na svoj jubilejni dan. To pa pomeni, da imamo do konca življenja veselje do plesa ne le v nogah, temveč predvsem v srcu.«
