Niko Kralj – pionir oblikovanja

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Niko Kralj – pionir oblikovanja

Zgodbe | okt. '10

Težko si predstavljamo, da je gimnazijec, ki je hkrati delal v mizarski delavnici, po končani diplomi na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani na začetku petdesetih let 20. stoletja, v tako imenovani svinčenih časih sploh lahko postal pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja. Vendar je bilo tako in ustvarjalno delo ter življenjska zgodba Nika Kralja sta nepozabni.

 

Že leta 1962 je dobil najvišje slovensko priznanje v kulturi - Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture, leta 1966 pa je ustanovil Inštitut za oblikovanje. Doma in v tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal 39 raziskovalnih nalog.

Njegova prva služba je bila v največji slovenski tovarni upognjenega pohištva Stol Kamnik, kjer je kmalu ustanovil prvi razvojni oddelek in biro za oblikovanje v tedanji Jugoslaviji. V sedemdesetih letih smo imeli tudi za evropske razmere nadpovprečno veliko število pohištvenih gigantov, ki pa so morali imeti poseben odnos do oblikovanja pohištva, če so hoteli uspeti na domačem in tujem trgu. Ne izdelovati, ampak predvsem oblikovati les, se je Kralju zdelo najpomembnejše, saj je verjel, da bo les kot naraven in obnovljiv vir pri izdelavi pohištva še dolgo ohranil prvenstvo. In ker je imel do narave spoštljiv odnos, mu je pomenila vzor pri iskanju konstrukcijskih rešitev. Poleg tega pa so mu bili vzor tudi številni ljudski mojstri, saj je v njihovih stvaritvah odkril zbir modrosti in lepote.

 

Značilnost Kraljevega dizajna

Kraljev cilj je bil ustvariti »pohištvo za vse čase«, funkcionalno in lepo hkrati, pa prilagojeno racionalni industrijski proizvodnji. Torej tako, ki bo ljudem služilo ne glede na modo in modne zapovedi posameznih obdobij. Izdelki, ki jih je zasnoval za velikoserijsko proizvodnjo, so bili komercialno zelo uspešni in izdelani v več sto tisoč primerkih.

Čeprav je Niko Kralj znan predvsem po pohištvenih izdelkih, pa se je ukvarjal z mnogo širšim področjem oblikovanja. Loteval se je razvoja razstavnih panojev, naslonov za avtomobilske sedeže, spominkov (zvončki in raglja), igrač, keramičnih posod, izdelkov iz stekla, krožnikov iz poliuretana in lesa, policijskih ovir, celo bivališč ob naravnih katastrofah … Med njegovimi najbolj zanimivimi izdelki pa so inovativna prevozna sredstva, ki jih je oblikoval za mednarodni natečaj na Japonskem.

Kralj je rad delal z mladimi, imel je dar za odkrivanje posameznikovih sposobnosti, znal pa jih je tudi spodbuditi. Hkrati se je zavedal, da imajo pomembno vlogo pri ustvarjalnosti tudi izkušnje, ki se z leti bogatijo. Študente je učil, da nobena ideja sama po sebi ni slaba, tudi če ni uspešna, pomembno je, da se iz vsakega dejanja nekaj naučiš in da to vzameš kot izkušnjo. Zato je visoko cenil bogastvo ljudske dediščine. V izročilu je videl osnovo, ki jo je treba nadgraditi ob upoštevanju sodobnih zahtev časa. Študentom je predstavil bistrost starih ljudskih mojstrov in jih opozarjal, kako zelo preprosto in pomembno je, da iz zahtev izluščiš bistvo:

»Rad se spominjam svojega starega očeta, ki mi je pripovedoval o gradnji hiše. Obiskal je sosednje vasi in si ogledal različne hiše. Domače je povprašal, koliko otrok imajo in kje imajo kaj spravljeno. Ko je prišel domov, je hišo zakoličil. Upošteval je še na pot sonca in smeri vetrov. Razmišljal je, kako bi klet vkopal čimbolj globoko v zemljo. Razmišljal pa je tudi, koliko denarja ima na voljo za svoj novi dom. Tako je nastala hiša, ki v takratnih razmerah ni mogla biti boljša. Bila je nekakšen kompromis med vsemi zahtevami stanovalca. Ustrezala je vsem svojim funkcijam in bila je celo lepa,« pove arhitekt, ki letos praznuje devetdesetletnico.

 

Ideja o stolu Rex

Prva ideja o Kraljevem znamenitem stolu Rex je začela nastajati daljnega leta 1952, a gotovo ni nihče mislil, da bo prav ta stol postal ne le zaščitni znak kakovosti Kraljevega oblikovanja, ampak prava svetovna oblikovalska uspešnica. Doslej je bil izdelan v več kot milijon primerkih in je še vedno tržno zanimiv. Po več kot petdesetih letih ga še vedno izdelujejo, kar dokazuje najvišjo stopnjo oblikovalčeve ustvarjalne moči. Njegovo vrednost potrjujejo številne mednarodne nagrade in priznanja, vključen je celo v zbirko Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku.

Da je nastal stol Rex, so potrebovali kar štiri leta, saj je tako Kralj kot njegova ekipa hotela, da bo popoln v svoji lepoti, pa tudi lahek, praktičen, zložljiv in idealen za majhna povojna stanovanja. Stol Rex je takoj postal uspešnica in uporabljati so ga začeli tudi v javnih prostorih, v hotelih in njihovih klubskih sobah, pokritih terasah in podobno.

Konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je nastal njegov nekoliko manj znan naslonjač z imenom Lupina. Kraljeva osnovna ideja pri oblikovanju tega naslonjača je bila, kako dve enako ukrivljeni vezani plošči uporabiti za sedišče in za hrbtni naslon. S tem, ko je plošči na vogalih spojil s kovicami, je prišel do enostavne rešitve. Kasneje so se pojavile različne izvedenke iz osnovnega modela, stolu so dodajali različna podnožja in na različne načine obdelane lupine.

Zlato medaljo na 15. trienalu arhitekture, uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja v Milanu pa je Kralj dobil na začetku sedemdesetih let za sistem Futura 1973, ki je predstavljal tehnološko novost pri načrtovanja človekovega bivališča. Iz elementov tega sistema je bilo mogoče sestaviti najrazličnejše predmete, in to od pohištva, svetil, igrač, fasadnih elementov do paviljona.

Septembra letos je izšla znanstvena monografija z naslovom Niko Kralj, ki jo je izdala Visoka šola za dizajn. V njej je avtorica doc. dr. Jasna Hrovatin osvetlila življenje in delo mednarodno priznanega strokovnjaka na področju oblikovanja, ki je v drugi polovici 20. stoletja sodil med najpomembnejše industrijske oblikovalce na svetu.



Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media