Domača knjižnica

Domača knjižnica

Prosti čas | okt. '10

Ljudje, ki radi beremo, imamo ponavadi doma veliko knjig. V povprečnem stanovanju vse prehitro zmanjka primernega prostora zanje. Knjige hranimo v dnevni sobi, delovni sobi ali morda še v spalnici. Prostor zanje pa se lahko tudi v predsobi, širokem hodniku, na stopnišču ali pod stopnicami in še kje, le suh in zračen mora biti. Izkoristimo lahko vsak primeren vogal ali stensko nišo.

 

V klasičnih regalih za dnevne sobe, ki segajo skoraj do stropa in zavzemajo večino stene, je vedno tudi prostor, namenjen knjigam. Lahko so to odprte police, lahko pa omara s policami in vrati, polnimi ali zastekljenimi. Moda opremljanja pa narekuje za dnevne sobe razgibane, a nizke in minimalistične pohištvene sestave. V njih skoraj ni prostora za knjige. Morda le kaka masivna in osvetljena polica. Vendar nam sodobni modularni pohištveni sistemi omogočajo, da si sestavimo regal povsem po lastnih željah in potrebah. Torej tudi dovolj namenskega, odprtega ali zaprtega prostora za knjige.

 

Steno za sedežno garnituro izkoristimo za knjižico v obliki stenskih polic ali visečih stenskih vitrin primerne nosilnosti. Knjižne police so lahko del sestava sedežne garniture, lahko so del kamina, lahko so zidane. V neuporabljen kot sobe postavimo kotno knjižno omaro. V večji dnevni sobi si lahko omislimo prijeten bralni kotiček s samostojno knjižno omaro, udobnim počivalnikom in primerno osvetlitvijo za branje. Zelo moderni so različni dinamični sistemi knjižnih polic. Lahko so stenski ali prosto stoječi. Ti moderni stenski sestavi so zanimivih stopničastih oblik ali v obliki različnih atraktivnih krivulj, ki poživljajo steno in pomenijo dekorativen poudarek bivalnega prostora.

 

Prosto stoječi sestavi polic so lahko vpeti v tla in strop, lahko so kot knjižni stolp postavljeni ob steni ali pa kjerkoli v prostoru. Knjižni stolpi so moderni, dekorativni in uporabni. Večina pregradnih knjižnih regalov je fiksnih (priporočljivo) in z njimi trajno razdelimo prostor. Pri pregradah je zelo pomembna njihova stabilnost in varnost (preprečiti moramo možnost, da bi se prevrnili). Stabilnejši so tisti, ki imajo spodnji del sestavljen iz širših omaric, in tisti, ki so pritrjeni v tla in v strop. Police pregradnega regala so lahko odprte le na eno stran ali pa na obe (za enojno ali dvojno vrsto knjig). Nekatere pregrade so na kolescih in jih po želji premikamo po prostoru ter tako ustvarjamo nove razporeditve. Konstrukcije knjižnih regalov so lahko kovinske z lesenimi ali steklenimi policami. Slednje naj bodo iz dveh lepljenih plasti kaljenega stekla, kar zagotavlja potrebno nosilnost in povečuje varnost, če se steklo razbije.

 

Le redki so, ki imajo možnost, da si uredijo knjižnico v posebnem prostoru stanovanja. V večjem stanovanju lahko v ta namen sicer uporabimo delovno sobo ali kabinet. Pri večji količini knjig si omislimo vsaj eno večjo namensko knjižno omaro z masivnimi in primerno nosilnimi policami, v katero bomo lahko pregledno naložili svoje knjige. Notranjost knjižne omare je lahko osvetljena z led-svetili, ki se prižgejo, ko odpremo vrata omare. Vrata so klasična ali sklopna, drsna in podobno. Knjižne police morajo biti zaradi teže knjig iz materiala primerne nosilnosti, debeline in trdote. Da se police iz lesa pod težo knjig ne bi ukrivile, naj ne bodo daljše od 60 centimetrov. Le zelo masivne ali na zadnji strani dodatno prečno podprte police so lahko dolge do 75 ali celo 80 centimetrov.

 

Knjižne omare, ki sestavljajo domačo knjižnico, so lahko delno odprte in delno zaprte. Na odprte police postavimo knjige, ki jih trenutno beremo ali jih veliko uporabljamo (različni jezikovni in ugankarski slovarji, leksikoni in podobno). Vrata knjižnih omar so lahko prozorna (steklo), polprozorna (barvno in površinsko obdelano steklo ali pleksi) ali neprozorna (les, kovina, umetni materiali). Nekatere knjige postavimo na ogled tudi zaradi njihovega videza ali pomembnosti. Nekatere knjige so samo uporabne ali že tako zdelane, da jih raje shranimo v omari s polnimi vrati. Globina polic za knjige mora biti vsaj 25 centimetrov, za večje knjige pa najmanj 35 centimetrov ali celo več. Če segajo knjižne omare do stropa, si omislimo stabilno premično lestev.

 

Police so praktične in nasploh potrebne v vsakem bivališču. Namestimo jih lahko v vse prostore. Na njih shranjujemo in razkazujemo različne predmete, tudi knjige. Police so lahko odprte ali zaprte. Izbiramo jih po namenu uporabe. Sodobne police so prostoru v okras s svojo obliko ali barvo, pa tudi z izbiro materiala. Nosilna konstrukcija ali konzole so lahko vidne in dekorativne ali pa nevidne on skrite v policah.

 

Prostor za knjižne police ali za knjižni kotiček lahko najdemo v vsaki sobi. V kuhinji je to polica za kuharske knjige, v spalnici, nad vzglavjem postelje ali nad nočno omarico pa polica za knjige za lahko noč. Lahko si omislimo polico za odlaganje celo namesto nočne omarice. Ob širokem stopnišču lahko namestimo police za knjige. Prav tako lahko v širokem hodniku ob steno postavimo knjižne regale ali sistem polic. Pri policah, montiranih na steno, moramo poznati nosilnost stene, ki bo nosila težo polic in predvsem knjig. V stensko nišo namestimo vgradne stenske police. Da se na knjigah ne nabira prah, knjižne police zapremo z drsnimi vrati, ki so lahko polna ali steklena.

 

Tako, kot za vse na policah shranjene predmete, tudi za knjige velja, da naj bodo tiste največkrat uporabljene na višini, ki jo lahko dosežemo brez dodatnega napora.

Predvsem za starejše ni primerno preveliko sklanjanje ali vzpenjanje, saj utrujata nožne, trebušne in hrbtne mišice. Višina najvišje police mora bi nekoliko nižja od maksimalnega dosega z roko, ne da bi se stegovali ali česa podstavljali. Za starejše je optimalno območje nameščanja katerihkoli polic, torej ne le knjižnih, od 75 do 150 centimetrov. Primerna višina shranjevanja je delno odvisna tudi od teže knjige. Težje knjige naj bodo na nižjih policah, vendar dosegljive brez pretiranega sklanjanja. Da se izognemo pogostemu brisanju prahu s knjig, jih hranimo v zaprtih, a zračnih omarah.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media