Kalcij, vitamini in gibanje utrjujejo kosti
Usihanje kostne mase ali osteoporoza povzroča spontane zlome kosti, najpogosteje v predelu zapestja, kolka in hrbtenice; v končni fazi pa povzroča invalidnost. Rezultati novejših študij pričajo, da je osteoporoza, ki je do nedavnega veljala za obolenje žensk v menopavzi, vse bolj razširjena tudi med moškimi ter med mlajšimi predstavniki obeh spolov (od 30 leta dalje).
Vse večjo obolevnost med močnejšim spolom strokovnjaki predpisujejo predvsem kortizonski terapiji (zdravljenje s preparatom iz hormona nadledvične žleze) ter prekomernemu uživanju gaziranih in alkoholnih pijač, nezdravi prehrani in pomanjkanju gibanja, pa tudi kajenju.
Ameriški in japonski strokovnjaki predvidevajo, da bo v razvitem svetu vsaj 50 odstotkov žensk zbolelo za osteoporozo, osteopenija pa jih bo prizadela kar 75 odstotkov. Osteopenija je predstopnja osteoporoze; gre za značilno začetno zmanjšanje mineralne gostote kosti, a še ne za bolezen. Če pa je ne odkrijemo in ne zdravimo, se lahko razvije v osteoporozo. Postopek ugotavljanja osteopenije z merjenjem mineralne gostote kosti je preprost, zanesljiv in neboleč, bolezen pa je mogoče učinkovito obvladovati z načrtnimi ukrepi, ki lahko preprečijo ali zavrejo izgubljanje kostne mase ter celo izboljšajo gostoto in čvrstost kosti.
Dejavniki tveganja za osteopenijo in osteoporozo
- Dednost. Posamezniki, katerih starši ali sorojenci so imeli pogostejše zlome kosti, imajo tudi sami veliko možnosti, da dobijo osteoporozo.
- Hormoni. Osteoporoza je najpogosteje povezana z menopavzo, saj pomanjkanje hormona estrogena spodbuja redčenje kosti, njihovo krhkost in posledične zlome.
- Življenjski slog. Nezdrav način življenja pospešuje redčenje kosti. Vključuje pa kajenje, alkoholizem (kozarec vina na dan za ženske in največ dva za moške pa spodbuja tvorbo kostne mase), pomanjkanje gibanja, stres, pomanjkanje počitka in spanja.
- Postava / stas. Vitki posamezniki so v glavnem bolj nagnjeni k osteopeniji in osteoporozi, kar pa seveda ne pomeni, da je debelost zdrava!
- Prehrana. Hrana, revna s kalcijem, vitaminom D, pa tudi z drugimi vitamini, minerali, encimi, koencimi in varovalnimi snovmi pospešuje usihanje kostne mase.
- Zdravje in vitalnost. Bolezni in poškodbe, pa tudi motnje, kot so hiperthiroidizem, hiperparathioidizem (povečano delovanje žleze ščitnice in obščitnic), revmatoidni artritis (revma) ipd.
- Zdravila, ki vplivajo na slabljenje kosti: kortikosteroidi (če terapija traja 6 mesecev ali več), zdravila proti endometriozi, zdravila proti raku, ščitnični hormoni, kontracepcijska sredstva, antacidi z aluminijem (nevarno pretiravanje pri zgagi), zdravila proti depresiji, fibromialgiji idr.
- Operativni posegi. Zlasti tisti, ki zahtevajo dolgotrajno ležanje ali mirovanje in povzročajo hormonske spremembe v organizmu (odstranitev jajčnikov).
Med dejavnike tveganja sodijo še: rasa (Afričani obolevajo redkeje od Evropejcev in Azijcev), kronična obolenja, neprimerno prehranjevanje (enolična prehrana, anoreksija), pretiravanje s športom, pomanjkanje maščobne mase v telesu itd.
Prava hrana in dovolj gibanja
Ker osteoporotičnih sprememb zaenkrat še ni mogoče popolnoma ozdraviti, medicinska znanost veliko pozornosti namenja preventivi že v otroštvu in v mladosti.
Med najpomembnejše elemente preprečevanja osteoporoze sodijo:
Ustrezna prehrana z obilico kalcija in vitaminov, zlasti D, A, C, K in B. Ni pomembno le uživanje mleka in mlečnih izdelkov; priporočljivo je tudi sojino mleko, tofu, miso, jogurt, pa jajca, ribe (losos, tuna, sardine) in morski sadeži, sadje (agrumi, bogati z vitaminom C, ki spodbuja vsrkavanje kalcija v organizmu, kivi, oreščki, zlasti mandlji) in zelenjava (zelena, temno obarvana, brokoli, cvetača, ohrovt, paprika, peteršilj, stročnice, semena). Z vitaminom K, ki je nujen za nastanek izbranih beljakovin, potrebnih za tvorbo kosti, je bogata predvsem zelenolistna zelenjava.
Koristna so tudi živila, bogata s karoteni. Izsledki štiri leta trajajoče raziskave so pokazali, da so kosti starejših odraslih, ki so redno uživali hrano, bogato s karotenom in vitaminom A (korenje, buče, sladki krompir, paradižnik, lubenica, paprika, zelena zelenjava ipd.) bolj močne in zdrave kot pri njihovih vrstnikih iz kontrolne skupine, ki je jedla manj sadja in zelenjave. Preparate kalcija in vitamina D je priporočljivo zaužiti med obrokom sadja ali zelenjave ali neposredno po njem. Vsrkavanje kalcija je najboljše okoli 17. ure, zato si vsako popoldne, med pol peto in pol šesto uro privoščite košček sira (mocarela, parmezan idr.), lonček posnetega jogurta ali mleka, sadje s kislo smetano, skutni namaz na polnozrnatem kruhu in podobne »kalcijeve bombe«. Sicer pa je hrano, bogato s kalcijem, treba uživati večkrat na dan, saj telo tega elementa ne more vsrkati in izkoristiti vsega naenkrat. Pri preprečevanju osteoporoze je treba organizmu vsak dan zagotoviti tudi zadostno količino magnezija (od 600 do 700 mg). Pomembni pa so tudi elementi v sledovih: bor, cink, baker, jod fluor in mangan.
Gibanje. Priporočljivi so hoja, tek, balet, hoja po stopnicah, ples, pa tudi dvigovanje uteži, aerobika in vaje, ki obremenjujejo kosti. Najbolje je vaditi vsak dan po pol ure ali vsaj 3- do 5- krat na teden po 30 do 45 minut. Gibanje izboljšuje ravnotežje in poskočnost, kar v končni posledici pomeni manj zdrsov, padcev in poškodb.
Sprostitev. Najdite način sproščanja in razbremenjevanja, ki vam koristi in ugaja, se ga veselite in v njem uživate.
Kaj pa zdravljenje?
Učinkovita sodobna terapija osteoporoze je usmerjena predvsem na dve področji:
- preprečevanje resorbcije kostnega tkiva ali razgradnje kosti (kalcijeve soli, estrogeni, kalcitonin, derivati vitamina D in C, pa tudi K ter sintetične učinkovine v zdravilih);
- spodbujanje tvorbe kostne mase in krepitev kosti s fluorovimi derivati, anabolnimi hormoni idr.
V prejšnjem desetletju so zdravniki najpogosteje predpisovali bisfosfonate. Najnovejša zdravila s kombiniranim delovanjem pa hkrati učinkovito preprečujejo razgradnjo kosti in spodbujajo tvorbo nove kostne mase. Uspešnost zdravljenja osteoporoze je precej odvisna od zavzetosti in discipline bolnikov.
Sodobna medicinska znanost ljudem, nagnjenim k osteoporozi, priporoča, da živijo čimbolj zdravo in aktivno življenje, obenem pa se izogibajo prekomernemu uživanja prave kave (več kot 4 skodelice na dan), kajenju in prekomernemu uživanju alkohola, ki pospešuje izločanje in odplavljanje kalcija iz organizma z urinom. Škodljivo pa je tudi pretiravanje z rdečim mesom in mesnimi izdelki, ki vsebujejo fosfate, z umetnimi gaziranimi pijačami, ki zavirajo absorbcijo kalcija v črevesju. Te pijače vsebujejo fosfate, ki spodbujajo izločanje kalcija iz telesa z urinom, kar pa preprečuje mineral bor (zlasti v slivah in suhem sadju), ki spodbuja presnovo kalcija, magnezija, bakra, fosforja in vitamina D pri tvorbi kostne mase. Je v sadju in zelenjavi, oreščkih in semenih.
Če se ne morete upreti »mehurčkom«, si privoščite delno gazirano kakovostno mineralno vodo in ji dodajte rezino limone, grenivke ali pomaranče.
Pomembno vlogo pri skrbi za zdravje kosti ima tudi sonce, ki spodbuja tvorbo vitamina D v organizmu, pospešuje presnovo, izboljšuje počutje in razpoloženje ter krepi telesno odpornost in organizem nasploh.
Proti osteoporozi pa si lahko pomagate tudi s fitoterapijo. Med zelišča, ki preprečujejo izgubo kostne mase in krepijo kosti, sodijo: gostostebelni sladki koren, kodrolistna kislica, lucerna, rdeča detelja, rman, navadni slez in njivska preslica. Učinkovita pa so tudi tradicionalna kitajska zelišča – azijski ginseng in kitajski gozdni koren. Pred uživanjem se posvetujte z izkušenim zeliščarjem ali terapevtom.
Skupina ameriških strokovnjakov pod vodstvom dr. Clifforda Rosena je s študijo na prostovoljcih ugotovila, da je gen osteoporoze povezan s (pre)zgodnjim sivenjem las. Večina proučevanih bolnikov s pretiranim usihanjem kostne mase je tudi dokaj zgodaj osivela. Zanimivo odkritje dr. Rosen pojasnjuje z dejstvom, da gena za sivenje las in osteoporozo ležita tesno skupaj v človeškem genomu.
