Milena Paulini: Dodatek k tuji pokojnini

Dobro je vedeti | dec. '10

Bralka V. S. iz Izole je leta 1990 v Bosni in Hercegovini pridobila pravico do starostne pokojnine, ki se ji izplačevala do maja 1992, ko se je preselila k hčerki v Slovenijo. Vse do začetka veljavnosti sporazuma med obema državama je prejemala od ZPIZ dodatek k pokojnini, odmerjen v višini 70 odstotkov najnižje pokojninske osnove, od 1. 7. 2008 dalje pa le še razliko, saj ji je bosanski zavod spet pričel izplačevati starostno pokojnino. Zanima jo, ali ji bil dodatek pravilno odmerjen in ali sodi med socialno-varstvene pravice, ki bi jih morali dediči po njeni smrti vračati državi Sloveniji.

Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, določa, da ima državljan Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ ali v kateri od držav, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, pravico do dodatka k pokojnini. Dodatek se odmeri od osnove, ki se določi v znesku pokojnine, ki je upravičencu šla za september 1991, ali v višini pokojnine, ki bi se mu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmerila glede na pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, če je bila pokojnina uveljavljena po 1. 10. 1991.

Bralka je torej šele z pridobitvijo slovenskega državljanstva izpolnila pogoje za pridobitev pravice do dodatka k starostni pokojnini, ki se ji je začel izplačevati sredi decembra 2000. Ker pa bralka zahtevku za priznanje pravice do dodatka ni priložila dokazil o znesku pokojnine za mesec september 1991, ji je bil dodatek odmerjen od osnove v višini pokojnine, ki bi se ji po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmerila glede na pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, čeprav ji je bila starostna pokojnina v BiH priznana že leta 1990. Bralki je bil torej pravilno priznan dodatek k pokojnini v višini 82 odstotkov najnižje pokojninske osnove za 33 let in 7 mesecev skupne pokojninske dobe. Prej omenjeni zakon tudi določa, da se upravičencu odmeri dodatek v višini osnove v primeru, ko nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ za določen mesec upravičencu ne nakaže pokojnine. Če pa je upravičenec kasneje prejel nakazano pokojnino, mora pokojninskemu zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo je nakazal nosilec socialnega zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ. Ker bralka vse do veljavnosti sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino od bosanskega nosilca socialnega zavarovanja ni prejela nobene pokojnine, je bila ves čas upravičena do dodatka v celotni višini. Od 1. 7. 2008 dalje, torej z uveljavitvijo sporazuma med državama, pa ji bosanski nosilec izplačuje starostno pokojno, priznano z odločbo, ZPIZ pa ji za posamezen mesec izplača le razliko med zneskom osnove za odmero dodatka in izplačano pokojnino.

Navedeni zakon je bil sprejet po osamosvojitvi Slovenije, da se ne bi poslabšal položaj upokojenih slovenskih državljanov, ki so do takrat, pa tudi kasneje stalno prebivali na ozemlju Slovenije ne glede na to, da so pridobili pravico do pokojnine pri drugem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dodatek tako ni pravica iz pokojninskega zavarovanja, pač pa posebna, specifična socialna pravica, ki jo zagotavlja država. In čeprav ima pravica do dodatka k pokojnini značaj nekakšne socialno-varstvene pravice, zakon ne vsebuje nobene določbe o tem, da bi po smrti upravičenca morali dediči vrniti državi izplačane zneske dodatka.

 

Izplačevanje družinske pokojnine

Bralka A. K. iz okolice Ljubljane piše, da je bil njen sin uživalec družinske pokojnine po očetu do konca avgusta letos, ko mu je bilo izplačilo ustavljeno. Šolanje v srednješolskem programu mu povzroča kar nekaj težav, zato se je letos odločil za vpis v program projektnega učenja za mlajše odrasle. Zanima jo, ali bo zdaj spet upravičen do družinske pokojnine.

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, ki ga dokazuje s potrdilom šole, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti, izjemoma pa tudi po tej starosti (prekinitev šolanja zaradi bolezni, nosečnosti, poroda, služenja vojaškega roka). Poleg tega ima pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki se po dopolnjenem 15. letu starosti ne šola, je pa prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju, vendar najdalje do dopolnjenega 18. leta starosti.

Pojem šolanja je določen v zakonu; in sicer je to čas, v katerem je oseba, vključena v javno priznani sistem dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in v katerem ni vključena v obvezno zavarovanje.

Program projektnega učenja za mlajše odrasle je javno veljaven program, namenjen mlajšim odraslim brez poklica in ustreznih zaposlitvenih izkušenj, ki so izgubili status učenca, vajenca, dijaka, prav tako pa nimajo statusa zaposlenih. Program je označen kot neformalno izobraževanje, katerega namen je pomagati mlajšim odraslim pri pridobivanju izkušenj in znanja pri nadaljevanju izobraževanja ali iskanju zaposlitvenih možnosti. Ker pa vpis v tak program ne omogoča pridobitve javno veljavne izobrazbe, bralkin sin v letošnjem šolskem letu ne bo upravičen do družinske pokojnine, o čemer bo ustrezno odločbo izdala pristojna območna enota zavoda.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media