Mag. Janez Tekavc: Preživnina nekdanji ženi
Bralec se je pred desetletji ločil in sodišče je odločilo, da mora nekdanji ženi plačevati preživnino. Z leti so prihodki bralca upadli, sam ocenjuje, da morda na tretjino tistega, kar je prejemal v času ločitve. Nekdanja žena pa je medtem podedovala stanovanje in še nekaj drugih stvari. Zanima ga, ali mora še naprej plačevati preživnino in če, kako dolgo.
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in ki ni po svoji krivdi nezaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v letu dni po pravnomočni razvezi. Preživnino sodišče določi po potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca.
Potem ko je preživnina določena, se usklajuje z gibanjem cen, zavezanec pa jo je dolžan plačevati vse do trenutka, ko sodišče določi nov znesek preživnine ali jo odpravi.
Sodišče je tako ob ločitvi določilo preživnino, ki je bila primerna v takratnih okoliščinah. Če držijo zagotovila bralca, da so se mu dohodki v tem obdobju bistveno zmanjšali, nekdanja žena pa ima tudi nekaj premoženja, ki ga je dobila z dedovanjem, predvsem nepremičnine in nekaj denarja, so nastopile okoliščine, zaradi katerih lahko bralec zahteva znižanje ali celo odpravo preživnine.
Spremembo preživnine ali njeno odpravo lahko zahteva s tožbo, pri čemer mora sodišču predložiti dokaze, da so se njegovi prihodki bistveno zmanjšali, ter dokaze, da ima nekdanja žena zdaj vsaj nekaj, če ne celo dovolj svojih sredstev za preživljanje.
Sodišče bo v postopku vnovič pretehtalo, kakšne so zmožnosti bralca, da plačuje preživnino, in kašne so potrebe in zmožnosti nekdanje žene. Upoštevaje okoliščine primera, bo sodišče še posebej ugotavljalo, ali je morebiti bralčeva nekdanja žena pridobila premoženje in ali ima svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, nato pa bo vnovič odločilo, ali se preživnina zniža ali pa morda celo odpravi.
Razdedinjenje sina
Bralka sprašuje, ali lahko po njej deduje tudi sin, ki sicer odklanja vse stike s svojimi starši, jih ne obiskuje in se sploh ne zmeni ne za mater ne za očeta. Bralka navaja, da z možem sicer ne potrebujeta pomoči, ju pa je globoko prizadela sinova čustvena hladnost, tako da ga želita razdediniti in vse premoženje zapustiti hčeri, ki je popolnoma drugačna.
Otroci dedujejo po svojih starših, čeprav nimajo stikov z njimi. Lahko pa verjamemo, da starša zelo boli, ker sin odklanja stike z njima, vendar to ne vpliva na njegove pravice, ki jih ima kot zakoniti dedič.
Opozoriti kaže, da je z oporoko sicer res mogoče zapusti celotno premoženje drugi osebi, vendar pa ima sin pravico do tako imenovanega nujnega deleža. To pomeni, da bo sodišče, če bo sin to zahteval, zmanjšalo oporočna razpolaganja do višine nujnega deleža in ga prisodilo sinu. Dejstvo, da se sin za bralko ne zmeni in je do svojih staršev čustveno hladen, ni razlog za dedno nevrednost, čeprav so starši zaradi tega močno prizadeti.
Dedno nevreden je le tisti, ki je storil hujše dejanje zoper zapustnika. Zakon tako določa, da ne more dedovati oseba, ki je stregla po življenju zapustnika, oseba, ki je s silo ali zvijačo izsilila bodisi sestavo bodisi preklic oporoke, oseba, ki je skrila ali uničila oporoko ali pa jo ponaredila, pa oseba, ki zapustniku ni hotela nuditi pomoči, ki jo je bila dolžna nuditi. Kot opisuje bralka, z možem ne potrebujeta pomoči, saj skrbita sama zase, kar pomeni, da tudi ni razloga za sinovo dedno nevrednost. Prekinitev stikov namreč ne predstavlja dejanja dedne nevrednosti, pač pa bi šlo za tak primer šele tedaj, ko sin ne bi hotel pomagati staršem v stiski. Pri tem sin ni dolžan pomagati s svojim osebnim delom, pač pa zadostuje, če za to nameni ustrezna sredstva ali angažira koga tretjega, da jima pomaga (namestitev v domu za starejše, negovalka na domu, …).
Bralka in njen mož imata možnost, da vsak v svoji oporoki namenita svojo zapuščino hčeri, vendar pa bo sin kljub temu upravičen do nujnega deleža, če ga bo seveda zahteval. Nujnemu deležu pa se lahko sin sam odpove.
Telefonsko svetovanje: 7. in 21. 12.
