Pljučni rak ne izbira žrtev

Dobro počutje | dec. '10

Za rakom pljuč pri nas na leto zboli več kot 1200 ljudi, skoraj toliko pa jih umre zaradi te bolezni. Za rakom prostate je to drugi najpogostejši rak pri moških, pri ženskah je na četrtem mestu, vendar pa zelo hitro narašča, kar je predvsem posledica kajenja. Sicer pa za pljučnim rakom obolevajo tudi nekadilci.

V novembru, ki velja za mednarodni mesec boja proti raku pljuč, so medicinski strokovnjaki ter predstavniki društev bolnikov in civilne pobude družno osveščali javnost o najpomembnejših dejavnikih v boju proti raku pljuč: to pa so opustitev kajenja, zgodnje odkrivanje bolezni ter celovita oskrba in dobra obveščenost bolnikov.

Poseben problem je stigmatizacija pljučnih bolnikov, saj v javnosti prevladuje mišljenje, da so si s kajenjem sami nakopali bolezen. To je namreč pokazala raziskava svetovnega združenja za boj proti raku pljuč, ki so jo aprila letos izvedli v 16 državah. V raziskavi je sodelovalo nekaj več kot tisoč naključno izbranih Slovencev in pokazalo se je, da smo v Sloveniji sicer dobro obveščeni o rakavih boleznih, a smo, žal, manj sočutni z bolniki s pljučnim rakom od večine prebivalstva sodelujočih držav. Ob tem je zanimivo, da se zdravniki ukvarjajo z zdravljenjem številnih težav, ki so posledica nezdravega načina življenja (holesterol, debelost in podobno), pa ti bolniki ne slišijo očitkov.

Ob tem prof. dr. Matjaž Zwitter z Onkološkega inštituta v Ljubljani poudarja, da vsaj 20 odstotkov pljučnih bolnikov ni kadilcev, pri drugih pa kajenje ni edini vzrok za to bolezen. Pomembni dejavniki za razvoj bolezni so namreč tudi onesnaženo delovno in bivalno okolje, pa tudi dednost. Res pa je, da imajo ljudje, ki so dolga leta delali, denimo v gradbeništvu, kovinski industriji ali pa živijo v onesnaženem okolju in obenem še kadijo, večjo možnost za različna obolenja dihal. Bolj ogroženi so tudi pasivni kadilci.

Več kot polovica bolnikov je starejših od 60 let. Žal pa za pljučnim rakom oboleva čedalje več mlajših žensk, in verjetno se bo število še večalo, saj med mladimi kadi že skoraj več deklet kot fantov. Možnost za pljučnega raka je odvisna od števila pokajenih cigaret, z leti trajanja kajenja narašča in je večja pri kadilcih, ki so začeli kaditi že v rani mladosti. Kdor pokadi zavojček cigaret na dan in kadi 10 let, ima sedemkrat več možnosti, da zboli. Če pa kadi 20 let, je ta možnost kar 20-krat večja, opozarja prim. Nadja Triller iz Bolnišnice Golnik. Vsekakor za opustitev kajenja nikoli ni prepozno in vedno se splača kajenju narediti konec. Nekateri učinki so vidni v nekaj dneh, denimo boljša prekrvavitev v rokah in nogah, raven kisika v krvi se vrne na normalo zato je manjša možnost srčne ali možganske kapi, občutek okusa in vonja se močno popravita. Res pa je potrebne še kar nekaj let kadilske abstinence, da se zmanjša največje tveganje za nastanek raka pljuč ali drugih rakavih bolezni.

STOP kajenju!

Največja težava pri zdravljenju pljučnega raka je v tem, da pri večini bolnikov odkrijejo bolezen šele v napredovali fazi. Ker bolniki sprva nimajo posebnih težav, pridejo k zdravniku šele, ko začnejo močneje ali pogosteje kašljati, so pogosteje utrujeni, hujšajo, čutijo zbadanje ali bolečine v prsnem košu, izkašljujejo obilen, kdaj pa kdaj krvavo obarvan izmeček ali pa se jim pogosto pojavljajo pljučnice v istem predelu pljuč. Vzrok je lahko maligni tumor, ki se začne razvijati v pljučih. Vendar pa je rak pljuč eden najbolj agresivnih in hitro rastočih rakov in se kar kmalu razširi tudi na sosednja tkiva (v prsno steno, bezgavke, žile, srce …). Znaki za lokalno napredovalo bolezen so oteženo dihanje, bolečine v prsnem košu, hripavost, včasih motnje pri požiranju ali piskajoči šumi pri dihanju. Kar polovica bolnikov prvič obišče zdravnika, ko že ima razsejano bolezen, torej metastaze v drugih organih, na kar opozarjajo bolečine v kosteh ali v zgornjem delu trebuha ter glavobol, slabost ali vrtoglavice.

Zdravnik se bo ob navedenih znakih pozanimal o družinski obremenjenosti z rakom, izpostavljenosti na delovnem mestu, kajenju in drugih podrobnostih. Bolnika bo pregledal in opravil rentgensko preiskavo prsnega koša. Ob sumu na raka pljuč bo opravil računalniško tomografijo (CT) prsnega koša, trebuha in včasih tudi glave in še nadaljnje preiskave, med katerimi je tudi odvzem tkiva za citološko ali histopatološko potrditev diagnoze (sicer obstajata dve skupini; drobnocelični in nedrobnocelični rak pljuč, ki je pogostejši). Na podlagi izvidov se bo odločil za postopke zdravljenja.

Pri večini bolnikov se načini zdravljenja prepletajo, in to od kirurgije, obsevanja, zdravljenja s kemoterapevtiki ter zdravljenja z novimi tarčnimi zdravili. Z novimi zdravili so večje možnosti za zazdravljenje raka in za preživetje, zdravljenje je tudi bolj prijazno in bolniku omogoča, da več časa preživi doma namesto v bolnišnici. Zlasti sistemska terapija (kemoterapija, tarčna zdravila) omogoča prilagojen način zdravljenja bolnikovega tumorja. Zdravila za sistemsko zdravljenje raka sicer imajo stranske učinke, pogosto prizadenejo sluznice in kožo, posledično se pojavijo razjede v ustih, driska in kožne spremembe, zato zdravniki bolnika podrobno poučijo, kako naj živi in kaj naj dela doma, da bo zdravljenje laže prenašal. V ta namen je Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije skupaj s strokovnjaki z Golnika izdalo priročnik za bolnike Sistemska terapija pljučnega raka, ki je dostopen na spletni strani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (www.dpbs.si) in Klinike Golnik (www.klinika-golnik.si).

Kot pravi prof. dr. Tanja Čufer iz Bolnišnice Golnik, se bolniku izboljša kakovost življenja pa tudi življenjska doba se podaljša, če je dobro poskrbljeno za lajšanje simptomov in težav, povezanih z zdravljenjem. Za učinkovito zdravljenje je nujno sodelovanje medicinskega tima (onkologa, patologa, ki preiskuje tkivo, in osebja, ki skrbi za paliativo). Tak sistem imajo zelo dobro razvit v Bolnišnici Golnik – KOPA. Tu deluje tudi ambulanta za hitro diagnostiko, kjer bolnikom že v nekaj dnevih postavijo diagnozo in začnejo z ustreznim zdravljenjem. Za učinkovito zdravljenje bolnikov z rakom pljuč pa bi v Sloveniji potrebovali najmanj tri podobne centre.

Kam po nasvet

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (DPBS) združuje bolnike z boleznimi pljuč in alergijskimi boleznimi, njihove bližnje in zdravstvene delavce.
Člani pripravljajo različne akcije za osveščanje o škodljivosti kajenja, organizirajo začetne in obnovitvene šole za bolnike s KOPB, astmo, rakavimi obolenji in alergijami, organizirajo dihalno vadbo in telovadbe za bolnike pod vodstvom specializiranih fizioterapevtov, pomagajo pri nakupu dihalnih aparatov. Štirikrat na leto izdajajo glasilo Zdrav dih za navdih.

Vsi, ki iščejo nasvete ali informacije, lahko pridejo na društvo (Rakovniška 4. Ljubljana) ali pokličejo po telefonu na št.: 01 427 44 44 (torek od 12. do 13. ure in četrtek od 9. do 11. ure), elektronska pošta: dpbs@siol.net, spletna stran: www.dpbs.si.

Obrnete se lahko tudi na Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Poljanska cesta 14, Ljubljana, tel. št. : 01 430 32 63, 041 835 460, elektronska pošta: dobslo@siol.net, spletna stran: www.onkologija.org.

Spletni portal www.na-vdih.si pripravljajo v Centru za zdravo življenje NaVdih, kjer si prizadevajo zaustaviti epidemijo raka pljuč. Tu lahko dobite nasvete o preventivi in nadzoru nad kajenjem; informacije o zgodnjem prepoznavanju bolezni, bolniki pa nasvete in strokovno pomoč.

Visoko tveganje za nastanek pljučnega raka je pri ljudeh, ki so že preboleli raka pljuč, grla ali žrela, pri ljudeh z družinskim tveganjem za nastanek raka, ki so poklicno izpostavljeni rakotvornim snovem ter pri tistih, ki kadijo ali so prenehali kaditi. Priporočljivo je, da vsi ti opravljajo redne preglede pri zdravniku, občasno tudi pri specialistih.

Kajenje ne povzroča le pljučnega raka, pač pa je glavni dejavnik tveganja za razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Za to boleznijo zboli od 15 do 20 odstotkov dolgoletnih kadilcev. Zato bi si morali kadilci in nekdanji kadilci pogosteje izmeriti pljučno funkcijo. Še posebej to velja za starejše od 40 let in tiste, ki veliko kašljajo, izkašljujejo ali ob naporu dobijo s težko sapo. Vse to so namreč zgodnji znaki KOPB.