Pot k sreči

Dobro počutje | dec. '10

Sreča je odvisna od nas samih.

/Aristotel/

 

Ob izteku leta je ob mnogih željah, zapisanih v voščilnicah, najpogosteje beseda sreča. Človek si je izmislil za srečo tudi različne grafične simbole: štiriperesno deteljico, mušnico, podkev in celo prašička.

 

Če bi vprašali ljudi, bi vsak po svoje opisal srečo; tudi glede na starost bi ji vsak pripisal svoje posebnosti.

In kaj pravijo:

»Sreča je dobro zdravje.«

»Srečen sem, da imam dobrega prijatelja.«

»Srečen sem, da sem naredil izpit.«

»Srečen sem, da sem zadel na loteriji.«

»Sreča je imeti dober in lep avto.«

»Sreča je, da sem se vrnil iz taborišča.«

»Srečen bi bil, če bi imel več denarja.«

»Sreča je, da se pri padcu nisem še bolj poškodoval.«

»Srečen bi bil, če bi dobil novo igračo.«

»V ljubezni si želim srečo.«

In še in še bi lahko naštevali!

Žal pa ljudje pogosto iščejo srečo zunaj sebe. Če jo iščemo na ta način, je tako, kot da bi v smeteh iskali bisere. Moder človek namreč srečo išče v samem sebi.

O tem, kako najti srečo, se zdajšnji »svetovalci« radi razpišejo na dolgo in široko. Menijo celo, da se lahko celo naučimo, kako biti srečen; trdijo tudi, da je kriv sam, kdor je nesrečen. A če bi bilo to res, ne bi bilo toliko nesrečnih ljudi in toliko duševnih motenj in težav. »Nesrečnih ljudi pa je danes po svetu čedalje več,« ugotavlja ameriška psihologinja U. Neber.

 

Kaj nas osrečuje?

Na to vprašanje misleci in pisatelji odgovarjajo dokaj zapleteno, kar pa povprečnemu človeku ni pogodu. Zanimivo pa je mnenje Fridericha Nietscheja in Mahatme Gandhija, ki bi ga lahko povzeli z besedami, da je človek zares srečen le takrat, ko se zmore odreči zdravju škodljivim užitkom. Toda ali zdajšnji človek to sploh zmore?

Slovenci pa srečo radi označujemo s temi besedami: »Vsak je svoje sreče kovač.« Je to res?

Psihološke raziskave so pokazale, da so srečni predvsem optimistični ljudje, ljudje, ki tudi v težavah ne izgubijo upanja, ki so hvaležni za malenkosti, so skromni, skrbijo za telesno in duševno zdravje, imajo stvarne cilje, pomagajo sočloveku, so radovedni, imajo radi humor, samokontrolo in čustveno inteligenco.

Če vse to vsaj malo upoštevamo, bomo zanesljivo srečni. Zelo pomembno je tudi, da dovolj zgodaj prepoznamo slabe navade, ki pa nam omogočajo zadovoljstvo.

 

Naša sreča mora vključevati tudi srečo drugih

Ali kdaj pomislite na to?

Človek, ki je zaverovan vase, je samo navidezno srečen, zadovoljen. Že Aristotel je menil, da brez prijateljstva sreča ni mogoča. Prav zato so za resnično srečo pomembni ljubeznivi, strpni in dobrohotni odnosi med ljudmi. Pa naj bo to v družini, v službi, v družbi in na vseh področjih življenja. Razumevajoči odnosi med ljudmi povzročijo poseben občutek, ki ga poimenujejo SREČA.

Psiholog Seligman v svojih raziskavah ugotavlja, da občutki, povezani z zadovoljstvom in srečo, ugodno vplivajo na telesno in duševno zdravje.

W. Peals v svoji knjigi Moč pozitivnega mišljenja zapiše: »Iskanje dobrega prinaša dobro. Delitev dobrega med soljudi nam vrača dobro. Ko pomagamo drugim, pomagamo tudi sebi.« Zato mora lastna sreča vključevati tudi srečo drugih.

Lord Byron je zapisal: »Vsi, ki užijete veselje, ga morate deliti z drugimi. Saj je bila sreča rojena kot dvojček«.

Nedavno tega pa mi je znanka zaupala: »V materialnem smislu mi nič ne manjka, a sem kljub temu nesrečna. Imam vtis, da me nihče ne razume, celo sorodniki se me izogibajo. Vem, da je samo okolje krivo, da sem tako nesrečna.«

Pogosto je prav to, da smo nesrečni, posledica našega obtoževanja drugih.

 

Potrudimo se za srečo

Ameriški psiholog John Reich priporoča:

  • Preden zvečer ležete k počitku, razmislite predvsem o tem, kaj ste lepega in prijetnega doživeli tega dne.
  • V mirnem prostoru si privoščite 15 minut meditiranja. Morda se vključite tudi v tečaj joge.
  • Komu pomagajte prostovoljno.
  • Soljudem izkazujte svojo dobroto. Napišite pismo ali pošljite sporočilo in pozdrav.
  • Vsaj 30 minut na dan se gibajte na svežem zraku, ob tem pa globoko dihajte.
  • Vsako jutro z nasmejanim obrazom stopite pred ogledalo.
  • Na vidno mesto si pripnite listek z vsebino: »Imam pravico biti srečen.«
  • Poskrbite za dober spanec. Samo srečni in zadovoljni ljudje dobro spijo.
  • Bodite radovedni. Poiščite si nov konjiček. Nikoli ni prepozno.

 

Zapomnimo si: srečo najdemo le v drobnih stvareh! Srečno 2011 vsem bralkam in bralcem!


 

Zanimivo branje

Psiholog in pisatelj prof. dr. Vid Pečjak nas je spet obogatil z nadvse zanimivim znanstveno-fantastičnim romanom »Kataklizma«. (Beseda kataklizma izhaja iz grške besede kataklysmos, ki pomeni uničenje: v geološkem pomenu je to nenadna, silovita sprememba življenjskih razmer na Zemlji, v sociološkem pa silovit, uničujoč propad).

Že naslov romana razodeva vsebino, ki je sicer znanstveno-fantastična, a postaja vse bolj resnična, uresničljiva, čeprav se zdajšnji potrošniški človek tega ne zaveda. Kar naprej brezglavo uničuje okolje, ozračje, hlepi samo po materialnih užitkih ne glede na sočloveka. Ne razmišlja, kakšno Zemljo bo zapustil svojim potomcem.

Vid Pečjak v svojem romanu skozi doživetje deklice Selene, ki se je z Lune vrnila na Zemljo in sreča Marka, virtuozno opisuje, kako po kataklizmi izgleda Zemlja. Ko potujeta po opustošenem svetu, se srečata tudi z grabežljivimi, agresivnimi in oblasti željnimi ljudmi. Ob tem Selena razmišlja in ugotavlja: »Zakaj so naši predniki mislili le nase«? Na to vprašanje skuša odgovoriti tudi dr. Vid Pečjak.

Knjiga je zanimiva tako za starejše, kot tudi za mlade. Vsi se bomo morali potruditi, da ne bomo našim zanamcem zapustili Zemlje opustošene in nevarne. Zato opustimo naše potrošniško mišljenje in ravnanje.

Knjigo vam toplo priporočam v branje.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media