Poziv k dialogu
O modernizaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je svet pokojninskega zavoda razpravljal že maja letos in s svojimi stališči seznanil pristojne organe. Na zadnji seji pa se je seznanil s spremembami in dopolnitvami, ki jih je v tem času doživel predlog ZPIZ-2, in pri tem ocenil, kako so njegova stališča upoštevana v predlogu ZPIZ-2.
Svet je ugotovil, da je predlagatelj deloma upošteval zavodova stališča. Ker pa najpomembnejše rešitve še vedno niso uveljavljene in jih bo mogoče v nadaljnjem postopku še izboljšati, je vnovič pozval vse socialne partnerje, da z nadaljevanjem socialnega dialoga skušajo izoblikovati take rešitve, ki bodo v interesu vseh generacij in ki bodo sprejemljive za večino. Opozoril je, da je treba rešitve presojati tudi s stališča uresničevanja enega najpomembnejših načel sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - načela medgeneracijske solidarnosti.
Prav tako je bilo poudarjeno, naj socialni partnerji, zavedajoč se svoje velike odgovornosti za sprejetje ZPIZ-2, posvetijo še posebno pozornost tistim rešitvam, o katerih še ni doseženo soglasje. Dialog mora pomeniti prizadevanje za takšne rešitve, ki bodo še sprejemljive za večino delodajalcev, zavarovancev, upokojencev in drugih interesnih skupin.
Po mnenju sveta so eno takih vprašanj pogoji za starostno upokojitev. V primerjavi s prvotno zasnovo lahko ugotovimo pomemben napredek, seveda pa se zastavlja vprašanje, ali res ni mogoče doseči še blažjega prehodnega obdobja. Prav tako naj bi tudi drugače obravnavali dokupljeno dobo zaradi služenja vojaškega roka, ki je bil obvezen.
Svet je ugotovil, da je dosežen pomemben napredek tudi pri določitvi pokojninske osnove in odmeri pokojnine. Sprva je bilo predlaganih 34 let, zdaj pa je z amandmajem dosežen kompromis, in sicer 30 najugodnejših zaporednih let z možnostjo izločitve treh najslabših let. Tudi pri usklajevanju pokojnin je opuščena »švicarska formula«, saj je predlagano novo razmerje: 70 odstotkov zavoljo zvišanja plač in 30 odstotkov zavoljo zvišanja življenjskih stroškov.
Za dosego najpomembnejših ciljev pokojninske reforme, to pa je med drugim finančna vzdržnost pokojninske blagajne, je izrednega pomena plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi tu je bil dosežen pomemben napredek, čeprav bo treba pred sprejetjem zakona prisluhniti nenehnim opozorilom delodajalcev o tistih predlaganih rešitvah, ki v zaostrenih gospodarskih razmerah pomenijo zanje preveliko obremenitev. Svet je podprl predlagano rešitev, da v prihodnje ne bi bil več možen odpis ali delni odpis teh prispevkov. Kar zadeva odlog ali obročno odplačilo, pa je menil, da bi morda kazalo uzakoniti rešitev, da bi bilo to v prehodnem obdobju možno le za krajši čas in s soglasjem zaposlenih. Poudarjeno je namreč bilo, da ni realno pričakovati, da bi lahko že v kratkem odpravili vse probleme finančne nediscipline.
Gmotni položaj upokojencev in invalidov
V pristojnost sveta zavoda sodi tudi letno spremljanje gmotnega položaja upokojencev in invalidov. V ta namen je strokovna služba pripravila »Pregled števila in ravni pokojnin ter drugih prejemkov v obdobju januar-november 2010«. Svet je poudaril, da gre v gradivu za tako pomembne ugotovitve, da jih je treba upoštevati tudi pri modernizaciji pokojninskega sistema in pri sprejemanja drugih ukrepov, ki zadevajo varstvo upokojencev in invalidov. Naj iz teh ugotovitev izločimo le najpomembnejšo, ki zadeva razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo.
»Povprečna dejansko izplačana mesečna pokojnina z varstvenim dodatkom je v obdobju januar-oktober 2010 znašala 60,3 odstotka (lani 62,1 odstotek), povprečna starostna pokojnina pa 65,4 (lani 67,5 odstotka) odstotka povprečne neto mesečne plače, izplačane za obdobje januar-avgust 2010. Nižja razmerja so predvsem posledica nižjih uskladitev po interventnem zakonu«.
V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da je za objektivno oceno dosežene ravni pokojnin v določenem obdobju treba upoštevati vse bistvene elemente, ki vplivajo na višino pokojnin. To še zlasti velja za dolžino pokojninske dobe, predvsem pa za višino plač in višino zavarovalnih osnov, seveda pa tudi za druge parametre, kot so obdobje zajemanja plač v zavarovalno osnovo ter usklajevanje plač iz minulih let na raven pred upokojitvijo.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje si prizadeva izboljšati delovne razmere na posameznih območnih enotah, predvsem pa zagotoviti njihovo večjo dostopnost za invalidne osebe. Zato je svet sprejel investicijski program za rešitev tega problema tudi za območje Nove Gorice, ob tem pa opozoril, da si je treba še naprej prizadevati za čim bolj gospodarno ravnanje s sredstvi za investicije.
