Slikovit pričevalec časa
Kranjski zbornik je v petdesetih letih pomembno prispeval k domoznanstveni zgodovini, raziskovanju preteklih dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovali čas, in važnejših dosežkov sedanjosti. »Vsakih pet let prinaša poglobljena vsebinska poglavja o preteklosti, politiki, gospodarstvu, stavbnem razvoju in okolju, kulturni podobi mesta, šolstvu, skrbi za zdravje, podobah sedanjosti, športu, pomembnih ljudeh in kroniki dogodkov. Po uvedbi lokalne samouprave se je obseg nekdanje kranjske občine od Naklega do Jezerskega in od Besnice do Cerkelj, skrčil na novoustanovljeno Mestno občino Kranj od Golnika do Sorškega polja, a je zbornik v svoji vsebini ohranil mozaik povezanih področij, ki so dediščina preteklosti in temeljna razvojna usmeritev prihodnosti,« pravi predsednik uredniškega odbora mag. Drago Štefe in dodaja, da so se prav po njegovi zaslugi ohranila številna pričevanja, ki bi sicer potonila v popolno pozabo.
Ob tem akademik prof. dr. Boris Paternu opozarja tudi na širše vsebinske razsežnosti v njem objavljenih prispevkov: »Regionalna tematika namreč ni nikoli samo regionalna, če se vanjo spusti pravi strokovnjak, saj globinsko gledanje zmeraj posega tudi v nadregionalno in univerzalno, v občečloveško. Tako knjižna zbirka Kranjski zbornik, z letošnjo vred, s svojo ureditvijo in slikovitostjo tudi širšemu krogu bralstva omogoča zanesljivo odkrivanje in spoznavanje pomembnega dela slovenske zgodovinske in človeške identitete. Prinaša pa tudi tehtna dognanja v celo vrsto naših znanosti – morda še najbolj očitno v arheologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino.«
Jubilejna izdaja, ki je izšla malo pred koncem minulega leta, posebej poudarja 500-letnico rojstva protestantskega duhovnika, verskega prenovitelja in začetnika slovenske pisane besede Primoža Trubarja (1508 – 1586), ki je krajši čas preživel kot gost grofov Ekghov na gradu Brdo in v Kranju, sicer rojstnem kraju njegove žene Barbare, ki jo je spoznal prek njenega brata Jurija, kaplana v Šenčurju pri Kranju. Tako je na predlistu Kranjskega zbornika objavljen manj znan oljni portret Ivana Groharja iz leta 1903, v notranjosti pa je Primožu Trubarju posvečen članek Igorja Grdine, v katerem razčlenjuje glavne poudarke Trubarjevega razumevanja sveta in človeka, ki so jih zastrle tako napačno utemeljene kot povsem neargumentirane posplošene sodbe in predstave. »Tako je ostala reformatorjeva intelektualna podoba v veliki meri vse do danes skrivnostna in neizrazita. Razlog za takšno stanje po vsej verjetnosti tiči v presenetljivo vztrajnem omalovaževanju Trubarjeve teološke in antropološke misli, ki sta se pogosto obravnavali brez pravih utemeljitev. Ker se oče slovenske knjige ni mogel pohvaliti z visoko formalno izobrazbo, je bil na hitro odpravljan kot neutruden delavec, a ne posebej prodoren duh.«
V Kranjskem zborniku 2010, ki ga je uredila Beba Jenčič, je članke prispevalo 38 avtorjev. Založila in izdala ga je Mestna občina Kranj, izvod stane dvajset evrov.
