Majhno je lepo - Liechtenstein

Majhno je lepo - Liechtenstein

Prosti čas | jan. '11

V zadnjih stoletjih se je v Evropi ohranilo več majhnih držav. Eni izmed najbolj zanimivih sta Liechtenstein in Luksemburg. Do obeh se na nekajdnevni izlet kaže zapeljati kar z osebnim avtomobilom.

 

Do Liechtensteina nas loči nekaj več kot 500 kilometrov, kar pomeni dobrih sedem ur vožnje. Kneževina ni vključena v EU, ima pa sklenjeno carinsko, gospodarsko in denarno unijo s Švico. Dobrih 160 kvadratnih metrov veliko ozemlje je stisnjeno med dolino reke Ren in visoke gore. Ren predstavlja večji del meje s Švico, po gorskih vrhovih pa poteka meja z Avstrijo. Na prvi pogled kneževina deluje kot idilična gorska dolina z nekaj zaselki, pašniki in sadovnjaki. Kar težko je verjeti, da se na robu naselij med zelenjem skriva vrsta manjših, a svetovno uspešnih podjetij, ki proizvajajo tehnološko visoko razvite izdelke, ki jih poznamo tudi v Sloveniji (denimo električno orodje Hilti, materiali za zobno protetiko ...).

Nastanek kneževine sega v začetek 18. stoletja, ko je avstrijska rodbina Liechtenstein-Nikolsburg v dolini ob Renu kupila grofiji Schellenberg in Vaduz. Leta 1719 je grofiji združil v kneževino Liechtenstein nemški cesar Karel VI. Prvi liechtensteinski princ se je preselil v prestolnico Vaduz šele leta 1938 (Franc Jožef II., od 1906 do 1989). Zdaj je na oblasti Hans Adam II., a ga zadnja leta pri večini opravil nadomešča sin Alois.

Glavna dolina je dolga le dobrih 25 kilometrov in široka do 12 kilometrov, a po njej se vije kar 250 km cest in 90 km kolesarskih stez. Največja privlačnost teh krajev je narava. Poleg kolesarskih stez vabijo številne urejene pešpoti, ki vključujejo tudi vzpone na dvatisočake. Predvsem v okolici smučarskega središča Malbun, kjer so prve smučarske naprave pognali že pred pol stoletja! Malbun je privlačen tudi poleti. Še posebej zaradi sedežnice, s katero se je mogoče odpeljati pod visoke gorske vrhove. Med njimi je najvišji 2599 metrov visoki Grauspitze. Med manjšimi hribovskimi zaselki je še mogoče občutiti idiličnega duha preteklosti. Predvsem v obliki lesenih hiš in obsežnih pašnikov, na katerih poleti odzvanjajo kravji zvonci. Kljub skromnim možnostim za smučanje pa so liechtensteinski smučarji in smučarke znani po vsem svetu. Še posebej zaradi Hanni Wenzel in njenega brata Andreasa, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja osvojila več olimpijskih odličij. Na uspehe smučarjev in dolgo zgodovino tega športa v kneževini spominja smučarski muzej FIS v Vaduzu. Ustanovil ga je Noldi Beck, nekdanji tekmovalec in smučarski serviser.

V Liechtensteinu živi kakih 35.000 prebivalcev. Uradni jezik kneževine je nemščina, vendar domačini govorijo lichtensteinščino, ki ni zgolj dialekt nemščine. Seveda so vsaj trgovci vešči tudi angleščine in še katerega izmed svetovnih jezikov.

Večina turističnih agencij pripelje goste z avtobusi na nekajurni ogled prestolnice Vaduz. S cestnim vlakcem si v dobri uri ogledajo glavne znamenitosti, potem pa jim ostane čas za spoznavanje predela, namenjenega pešcem. Tu je največ možnosti za nakup spominkov. S plačevanjem ni težav - trgovci z enakim veseljem sprejmejo tako evre kot švicarske franke, cene pa so podobno visoke kot v sosednji Švici. Poleg vabljivih izložb svetovno znanih znamk je v tem delu mesta nanizanih še nekaj hotelov, muzejev in zgledno urejen turistični urad. V njem je marsikaj tudi naprodaj. Največ povpraševanja je po lichtensteinskih znamkah in po vstopnem žigu. V potne liste ga namreč že dolgo ne dajajo več. Zato je postal žig iskan spominek, ki vam ga odtisnejo za tri švicarske franke ali za dva evra.

V starem mestnem središču največ pozornosti pritegnejo katedrala sv. Florjana, ter mestna hiša in vladna palača. Med sodobnejšimi zgradbami je še posebej privlačen novi parlament z veliko okroglo mizo, ki so ga odprli pred dvema letoma. Parlament si je mogoče ogledati, kadar v njem ni zasedanja. Nedaleč stran stoji velika zgradba v obliki črne kocke; to je muzej sodobnih umetnosti. Težko je reči, kje se glavno mesto kneževine začne in kje konča, saj je v zadnjem desetletju že neposredno povezano z okoliškimi naselji. Vaduz je z nekaj več kot pet tisoč prebivalci zagotovo ena najbolj prijetnih prestolnic na svetu. Tik ob mestnem središču se začenjajo stanovanjska naselja. Najprestižnejše se stiska pod grajskim hribom. Tu se šopirijo številne stare vile, zato temu predelu pravijo kar Beverly Hills. Visoko nad prestolnico pa kot orlovo gnezdo ždi grad knežje družine. Grad je rezidenca liechtensteinskega kneza princa Aloisa, zato si ga ni mogoče ogledati. Mimo vodi cesta in nekaj prijetnih pešpoti. Izpred gradu se je mogoče navduševati nad čudovitim razgledom na mesto ter dolino z Renom, ki leži kot na dlani.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media