Poslovna prestolnica parkov - Luksemburg
Glavno mesto istoimenske države Luksemburg si je težko predstavljati kot zeleni paradiž. Takšno podobo poslovnemu mestu z dobrimi 90.000 prebivalci omogoča slikovita lega nad globokima soteskama rek Alzette in Petrusse. Rečni bregovi večinoma niso pozidani in predstavljajo pravo oazo zelenja. Največ urejenih parkov pa je na robu starega mestnega središča, ki se stiska za delno ohranjenim mestnim obzidjem. To je del Unescove svetovne dediščine in še danes zgovorno priča o strateškem pomenu mesta sredi Evrope. Večji del obzidja so podrli v 19. stoletju, ko se je Luksemburg zavezal, da bo nevtralen. Na novo pridobljenih površinah so uredili privlačne parke, ob njih pa so zrasle razkošne hiše. Skrb za zeleno podobo se pozna tudi v novejših delih mesta. Pravi posebnež je park na trgu Evropa s skupino dreves, ki predstavlja članice EU. Park obdajajo sodobne zgradbe mestnega predela Kirchberg. Tu so poleg številnih evropskih inštitucij in poslovnih stolpnic tudi filharmonija, muzej sodobne umetnosti, evropska šola in športno središče.
Razgibano mesto na več koncih ločujeta soteski rek, toda tega skoraj ne občutiš, saj so prepadni bregovi povezani s številnimi mostovi. Železniško postajo so zavoljo strateških razlogov zgradili več kot kilometer stran od mestnega obzidja. Ob široki aveniji, ki jo danes povezuje s starim mestnim središčem, se vrstijo razkošne in dobro stoletje stare zgradbe. Za živahen utrip skrbijo številni lokali in trgovine. Za velikim železniškim viaduktom v predelu Clausen namesto nekdanjih tovarn vabijo pivnice in restavracije, v katerih je živahno še v pozne nočne ure. Pomanjkanje parkirnih prostorov skušajo reševati s parkirišči na obrobju mesta, ki so med vikendi celo brezplačna, sicer pa parkiranje ni prav poceni. K sreči je najbolj zanimive mestne predele mogoče spoznavati kar peš …
Luksemburg pravzaprav ni tako zelo majhna država, čeprav je velik le za nekaj več kot desetino Slovenije. Ponuja privlačno zeleno podobo v obliki gozdnatih gričev, travnatih ravnic, vijugastih rečnih dolin in slikovitih vinogradov. Kar tretjino ozemlja pokrivajo gozdovi. Tako je gričevnata pokrajina nadvse privlačna za izlete v naravo, po kateri so speljane številne urejene pešpoti. Na svoj račun pridejo tudi kolesarji, saj so ceste malo prometne in dobro vzdrževane, pa tudi kolesarske poti so urejene.
Za potepanje med razgibanim gričevjem in po slikovitih rečnih dolinah si je dobro vzeti vsaj nekaj dni časa. Na jugozahodu se lahko podate na vinsko pot, ob reki Eisch vabi »Dolina sedmih gradov«, na severu pa najbolj razgibana pokrajina z naravnimi parki in privlačnimi kraji. Eden najbolj obiskanih je Vianden z obnovljenim gradom, ki se dviguje visoko nad reko Our. V slikovitem mestu je nekaj časa preživel in ustvarjal tudi francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo. Nanj spominja ime hotela, ulica, poimenovana po njem, in muzej. Na robu mesta obratuje edina sedežnica v državi, a še ta ni namenjena smučarjem, temveč le ljubiteljem lepega razgleda.
Podobno privlačen je tudi Echternach, ki se postavlja z zgodovinsko zbirko v benediktanski opatiji svetega Wilibrorda. Tudi kraj Clervaux zaznamuje samostan. Več pozornosti pa je namenjene gradu, katerega nastanek sega v 12. stoletje. V njem je poleg vojaškega muzeja našla svoj prostor fotografska razstava The family of man, ki jo je leta 1955 pripravil luksemburški slikar in fotograf Edward Steichen in je uvrščena med Unescovo svetovno dediščino. Več kot petsto črno-belih fotografij prikazuje človeka na njegovi življenjski poti, prispevalo jih je 273 avtorjev iz skoraj sedemdesetih držav. Razstavo trenutno obnavljajo, vnovično otvoritev pa napovedujejo šele v letu 2012.
