Poskrbimo za lačne kljunčke
Če imamo količkaj radi živali, bomo v teh mrzlih dneh poskrbeli tudi za lačne ptice. Pa naj živimo v hiši ali v bloku, vedno lahko najdemo suho mesto, kjer jim pustimo kaj za v kljun. Tako ptice spoznavamo in še uživamo, ko jih opazujemo pri hranjenju.
Vedeti pa moramo, da se ptice navadijo na našo pomoč; in če smo se odločili, da jim pomagamo, jih moramo krmiti vso zimo in jim redno nastavljati hrano, najbolje vsak dan ali tedaj, ko opazimo, da so pojedle vse. Spomladi pa krmljenje postopoma opuščamo, tako da jim vsak dan dajemo manj hrane.
Ptice se najbolj najedo v okolici stanovanjskih hiš z urejenimi vrtovi, na katerih rastejo šipek, robida, malina, črni trn, glog, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in podobne grmovnice. Razveselijo se tudi kakega grozda na vinski trti ali jabolka na jablani.
Najpogosteje pa si pri hranjenju ptic pomagamo s ptičjo krmilnico. Najboljše so lesene, s streho in odprte z vseh strani, da se lahko hkrati hrani več ptic. Krmilnico postavimo v krošnjo drevesa ali ob njo, v grm, ali pa kar na balkonsko ograjo. Paziti pa moramo, da je dovolj oddaljena od tal (najmanj 1,5 metra), da je ne dosežejo druge živali. Redno jo moramo pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane in iztrebki, ki so lahko vzrok za različne bolezni. Lahko pa hrano nastavimo na pladenj ali krožnik, postavljen na suho mesto, ali kar na suho okensko polico.
Ne bomo zgrešili, če pticam nasujemo sončnična semena, izberimo drobna in majhna semena, denimo črna, ki imajo mehko in tanko lupino, da jih zlahka luščijo tudi male ptice. Ptice imajo rade tudi proso in proseno kašo ter bučna semena. Kupimo jim lahko že pripravljeno hrano, večinoma gre za mešanice sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Pozobale bodo tudi posušene plodove jerebike, rumenega drena ali gloga. Vrabci imajo radi koruzni zdrob, kosi tudi pšenico, a moramo paziti, da ne kupimo semenske, ki je strupena, pač pa krmilno. Večjim pticam, kot je detel, ob drevesu pustimo cele orehe in lešnike, tudi bukov žir jim bo prišel prav.
Pticam lahko nastavimo tudi jabolka ali kaki, ovsene kosmiče ali rozine, kar imajo radi zlasti drozgi in taščice. Ko je zelo mrzlo, pticam prija maščoba, zato jim lahko nastavimo drobno zmlet goveji loj ali slanino. Bolj vešči sami pripravijo lojene pogače (loj, pomešan s semeni), ki jih obesijo na drevo. Kot svetujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pticam nikoli ne dajemo ostankov naših obrokov. Kuhana hrana ponoči zmrzne in si ptice z njo ne morejo pomagati, soljena pa jim tudi škoduje.
Več o krmljenju ptic in izdelavi ptičjih hišk najdete na spletnih straneh www.ptice.si ali www.gnezdilnice.si
