Zdravstvene novice - na kratko

Dobro počutje | jan. '11

Rastlinska olja za nego kože

V zimskem času imamo zaradi nizkih temperatur in suhega zraka v bivalnih prostorih pogosto težave s kožo. Je suha, razpokana, otrdela, razdražena in pordela. Zato potrebuje dovolj vlage in maščob, ki zadržujejo vlago. Ustrezno nego najbolje zagotovimo koži s čistimi rastlinskimi olji (mandljevo, sončnično, jojobino, oljčno ... ). Ta olja ne vsebujejo dodatkov, kožo pa varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi ter uravnavajo njen kislinski in maščobni plašč. S svojimi učinkovinami, kot so nenasičene maščobne kisline, vitamini, predvsem A in E, ter naravni antioksidanti spodbujajo obnovo kože.

Najboljše učinke dosežemo s kombinacijo rastlinskih olj, kjer se dopolnjujejo učinkovine posameznih olj. Tem oljem pogosto se dodajajo izvleček zdravilnega ognjiča, ki pospeši obnovo in prožnost kože ter jo zavaruje pred zunanjimi vplivi.

Rastlinska olja uporabljamo tudi za masažo, če olju dodamo še nekaj kapljic naravnih eteričnih olj, izboljšamo prekrvavitev in s tem povečamo učinek masaže. Za sprostitev dodajamo eterična olja limonovca in pomarančevca; za pomirjanje sivke, mete, melise, timijana; za prekrvavitev in protibolečinsko delovanje pa dodajamo eterična olja iglavcev, evkalipta, bora ali brina.

Pregled zdravja v Evropi

Po poročilu Evropske komisije ima več kot polovica odraslih Evropejcev težave s prekomerno težo ali debelostjo. Stopnja debelosti se je v zadnjih 20 letih v večini članic EU več kot podvojila; v Romuniji in Italiji je, denimo, stopnja debelosti pa manj kot 10-odstotna, medtem ko je v Združenem kraljestvu, na Irskem in na Malti kar 20- odstotna. V Sloveniji je ta stopnja 16,4- odstotna.

Med glavnimi vzroki umrljivosti v državah Evropske unije so bolezni srca in ožilja, sledijo pa rakava obolenja, in to največ na Danskem, Madžarskem, Poljskem, v Češki republiki, na Slovaškem in v Sloveniji, najmanj pa na Cipru, na Finskem in Švedskem.

Evropske države - tudi Slovenija - v povprečju porabijo za zdravstvo 8,3 odstotka BDP, stroški za zdravstveno varstvo pa naraščajo iz leta v leto.