Težko prepoznavna, a uspešno zdravljena bolezen
S starostjo usihajo življenjske moči. Pojavljajo se tipične zunanje spremembe na koži, laseh, zobeh, zmanjšano pa je tudi delovanje vseh notranjih organov – srca, žil, pljuč, ledvic, prebavne cevi, žlez. Imunska odpornost organizma je okrnjena, zato so pri starejših pogostejše vnetne bolezni, teže pa premagujejo vsako bolezen – tudi povsem vsakdanjo gripo.
Zakaj pride do starostnih sprememb, ni povsem pojasnjeno. Dejstvo pa je, da v starosti propade več celic telesa, kot se jih na novo zgradi, kar je povsem nasproten proces kot v času odraščanja. Ni pa znano, kaj povzroča pospešeno odmiranje celic, ali z drugimi besedami povedano, katera notranja ura narekuje tiho in vztrajno propadanje celic in s tem pešanje organov, kar končno pripelje v smrt.
Ena od teorij, ki pa je malo verjetna, pravi, da se temu krivi avtoimuni
procesi. V starosti je res več protiles, ki delujejo proti lastnim organom in jih uničujejo. Vendar tega ne moremo posplošiti. Res je tudi, da je pri starejših več bolezni, ki so posledica delovanja protiteteles in uničevanja lastnih celic.
Ena od takih bolezni je kronično vnetje ščitnice – Hashimotov tiroiditis. Bolezen se pojavlja po 50. letu starosti. Ženske zbolijo 15- do 20-krat pogosteje kot moški. V telesu se tvorijo protitelesa, ki napadajo celice lastne ščitne žleze. Najprej pride do vnetja in izločijo se vse zaloge v ščitnici nakopičenih ščitničnih hormonov. To je faza prekomernega delovanja ščitnice, faza hipertiroze, ki je kratkotrajna in je ponavadi bolnik sploh ne zazna. Odkrijemo jo lahko z določitvijo hormonov iz krvi. Ko vnetje napreduje, pride do uničenja ščitničnih celic in v ščitnici nastanejo brazgotine. Uničena ali bolje rečeno, delno uničena ščitnica tvori manj ščitničnih hormonov, ki so nujno potrebni za normalno delovanje vseh organov, dobro počutje in primerno psihično aktivnost.
Ne spreglejmo znakov
Zavoljo pomanjkanja ščitničnih hormonov so bolniki brezvoljni, zaspani, utrujeni, pozabljivi. Slabše prenašajo nizke temperature, so zaprti, imajo tudi slabši apetit. Večina teh simptomov pa je značilnih tudi za normalno staranje in jih zato zlahka spregledamo.
Pomanjkanje ščitničnih hormonov prizadene srčno mišico. Delo srca je manj učinkovito, pogostejša je koronarna bolezen. Krvni tlak je zaradi zaostajanja tekočine v telesu zvišan (zlasti spodnji, diastolični tlak). Zmanjšana je sposobnost pluč za prenos kisika, kar je zlasti vidno pri naporu. Razvije se slabokrvnost. Zaradi upočasnjenih procesov presnove v jetrih se zviša celoten holesterol, holesterol LDH in trigliceridi. Pogosto prav zvišan holesterol, ki ne odgovori na zdravljenje z lipolitiki, zdravnika spodbudi k temu, da preveri delovanje ščitnice in tako odkrije njeno slabše delovanje. In vsa sreča, da pomisli na to!
Kronični avtoimunski tiroiditis s pomanjkanjem ščitničnih hormonov zelo uspešno zdravimo s pripravki ščitničnih hormonov. Zdravljenje je treba začeti postopno, da se telo navadi na “višje obrate“, trajati pa mora vse življenje. Ob zdravljenju pa sta zadovoljna oba – bolnik in zdravnik. Po zdravljenju postane bolnik živahnejši, se bolj zanima zase in za okolico, uredi se mu prebava, krvni tlak se normalizira in holesterol se čudežno zniža. Malo je bolezni, ki jih je tako težko prepoznati, in malo je takih, ki jih tako uspešno zdravimo.
Prebivalstvo Slovenije se stara. Leta 2001 je bilo v Sloveniji 14,7 odstotka starejših od 65 let. Za leto 2023 napovedujejo, da jih bo že 24,9 odstotka, torej bo vsak četrti Slovenec starejši od 65 let
