Visok krvi tlak jemljimo resno
Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, za nastanek možganske kapi ali srčnega infarkta ter za odpoved ledvic. Je pa zelo razširjen, saj so raziskave pokazale, da ima blizu 60 odstotkov odraslih previsok krvni tlak.
Ponavadi sploh ne vemo, da imamo previsok krvni tlak, saj sprva ne povzroča slabega počutja. Dolgoročno pa lahko našemu organizmu povzroči nepopravljivo škodo, ker obremenjuje srce, prizadene vid, predvsem pa močno kvari žile: žilne stene zaradi visokega tlaka odebelijo ali zatrdijo, zato lahko počijo ali pa nastane krvni strdek, ki zamaši žilo.
Krvni tlak je pritisk, s katerim kri deluje na stene krvnih žil. Srce ali srčna mišica se najprej razširi in napolni s krvjo, nato pa se skrči in potisne kri v aorto. S krčenjem nastane v žilah sistolični ali “zgornji” krvni tlak. Ob mirovanju, to je ob polnjenju srca pred vnovičnim skrčenjem, nastane diastolični, to je “spodnji” tlak. Zato vrednosti krvnega tlaka navedemo z dvema številkama – z zgornjo in s spodnjo.
Krvni tlak se sicer nenehno spreminja, začasno se zviša že zaradi telesnega napora, bolečin ali psihične obremenitve. Zvišanje povzročijo tudi nekatere jedi in pijače, zlasti kava in poživljajoči napitki, pa tudi kajenje. Začasno zvišanje ni nevarno, če pa nekajkratno merjenje pokaže visoke vrednosti krvnega tlaka, moramo čim prej k zdravniku.
Normalne vrednosti krvnega tlaka so 110/70 mmHg ali do 120/80 mmHg, in to neodvisno od človekove starosti. Kadar pa je vrednost 140/90 mmHg in več, ga moramo začeti zniževati, saj se sčasoma poveča tveganje za možgansko kap, srčni infarkt ali odpoved ledvic. Pri tako visokem tlaku se po navadi že pokažejo težave: hudi glavoboli, vrtoglavica, šumenje v ušesih, nočno uriniranje, utrujenost ... Če ima bolnik še kake kronične bolezni ali dejavnike tveganja, kot so debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišane maščobe (holesterol) v krvi, sladkorna bolezen itd., je zdravljenje nujno. Res pa je, da moramo zdravila za zniževanje previsokega tlaka uživati vse življenje.
Sol dviga tlak
Za zdravljenje arterijske hipertenzije je poleg rednega jemanja zdravil in merjenja krvnega tlaka zelo pomembno zdravo življenje. Nujno je tudi redno merjenje krvnega tlaka. Za merjenje uporabljamo elektronske merilnike krvnega tlaka, ki so enostavni za uporabo in zanesljivi; čeprav to uspešno opravimo tudi s starejšimi aparati. Merimo vedno ob istem času, in to vsaj dvakrat na dan (najbolje pred zajtrkom in pred večerjo) ali tolikokrat, kot nam naroči zdravnik, in preden vzamemo zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Velikokrat imajo previsok krvni tlak ljudje s preveliko težo, zato je prvi ukrep sprememba prehranjevalnih navad in zmanjšanje kilogramov. Zagotovo je za to potrebno veliko napora, vztrajnosti in volje, a je vseeno vredno. Že izguba petih kilogram ugodno vpliva na znižanje krvnega tlaka, saj se obenem znižajo maščobe v krvi, poveča se telesna zmogljivost, zmanjša možnost nastajanja strdkov v žilah ... Priporočljivo je veliko gibanja (pomaga že živahna hoja najmanj 30 minut vsaj trikrat na teden) ali ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, obvladovanje stresa ter opustitev kajenja in pitja alkohola.
Predvsem je priporočljivo jesti veliko sadja in zelenjave. Vsebujeta namreč minerale, zlasti kalij, magnezij in kalcij, ki zmanjšujejo krvni tlak. Na krvni tlak negativno vpliva predvsem sol, zato morajo bolniki obvezno omejiti njeno porabo. Ta napotek je pravzaprav priporočljiv za vse, saj bi po merilih Svetovne zdravstvene organizacije moral odrasel človek zaužiti na dan največ 5 g soli ali 2 g natrija. Žal pa smo Slovenci znani kot izredno veliki porabniki soli. Raziskava, ki jo je opravila CINDI Slovenija, je pokazala, da zaužijemo kar do 13,5 g soli na dan, čeprav bi bilo za normalno delovanje organizma dovolj že polovico manjša količina, že 5 do 6 g soli. Največ soli zaužijemo s kruhom in krušnim pecivom (žemlje, sirove štručke) in z mesnimi izdelki (salame, suho meso, klobase in hrenovke). Velik vir soli so industrijsko predelana, polpripravljena ali pripravljena ter konzervirana živila. Ste vedeli, da 12 g soli dobimo že, če pojemo pico?
Ministrstvo za zdravje zato že nekaj mesecev poskuša osveščati prebivalstvo z nacionalno kampanjo za zmanjševanja uživanja soli - PREVEČ SOLI ŠKODI Zelo koristne informacije dobite na spletni strani: www.nesoli.si. Prehranski strokovnjaki priporočajo, da jedi ne dosoljujemo (nekateri to počno kar iz navade, ne da bi jed prej sploh poskusili), da poskušamo okus jedi izboljšati z uporabo svežih, suhih ali zmrznjenih zelišč ter praženih semen (sezamovih ali sončničnih), da čim manj uporabljamo jušne kocke in juhe iz vrečk, da jemo manj mesnih in več zelenjavnih jedi ...
Z bolj zdravo prehrano z manj soli lahko znižamo visok krvni tlak, zmanjšamo pa tudi tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kapi in rakavih obolenj.
