Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc januar 2011

Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc januar 2011

Dobro je vedeti | jan. '11

Hrup in smrad iz hleva

Bralka je pred časom kupila hišo, kjer je v bližini hlev. Zdaj ocenjuje, da živali v hlevu ter kmetijski stroji povzročajo pretiran hrup, hkrati pa se širi tudi smrad v okolje. Zanima jo, kaj lahko stori, da bo sosed zaprl hlev.

Če bralka pred nakupom hiše ni opazila, da je v bližini hlev, se je bržčas znašla v dokaj neprijetnem položaju. Na občini lahko preveri, ali je po prostorskih aktih na tem območju dovoljena gradnja hlevov, pri tem pa mora biti pozorna na prostorske akte, ki so veljali ob začetku gradnje hleva. Če je bil hlev zgrajen po letu 1967, mora imeti gradbeno dovoljenje, če pa je starejši, gradbenega dovoljenja ne potrebuje.

Bralka bi lahko od soseda zahtevala zaprtje hleva le, če hrup, ki ga povzroča, presega s predpisi dovoljeno mejo obremenjevanja s hrupom in če sosed ne bi hotel ali mogel izpeljati ukrepov za zmanjšanje hrupa. Navedeno pa je le malo verjetno, saj so meje hrupa postavljene dokaj visoko, jakost hrupa pa mora izmeriti strokovno usposobljena oseba.

Teoretično bi lahko zahtevala zaprtje hleva tudi zaradi smradu, vendar bo morala v sodnem postopku dokazati, da smrad presega meje, ki so spričo narave in namena nepremičnine ter krajevnih razmer povsem vsakdanje, ter dokazati, da ji smrad povzroča znatnejšo škodo. Tovrstnih emisij v postopku ni lahko dokazati, tako da bralki vsekakor predlagam, naj se skuša s sosedom dogovoriti, ali je mogoče kako ukrepati, da bi se zmanjšala hrup in smrad. Dokazovanje je v sodnem postopku velikokrat težje kot pa dogovorna rešitev spora.

 

Ureditev poti

Bralka je podedovala manjše zemljišče, ki je bilo zadnjih nekaj let zapuščeno. Na zemljišču bi rada gradila, zato jo zanima, kako lahko pridobi pot in si zagotovi tudi traso za gradnjo komunalnih priključkov. Na upravni enoti so ji povedali, da gradbenega dovoljenja ne more pridobiti, dokler nima urejene poti.

Predlagam, da bralka razmisli o tem, kateri potek poti od javne ceste do njenega zemljišča bi povzročil lastnikom sosednjih nepremičnin kar najmanj škode ter se skuša s sosedi dogovoriti bodisi za odkup trase za pot ali pridobiti služnost. Če tega ne bo mogoče doseči, lahko bralka na sodišču vloži predlog za določitev nujne poti. Predlaga lahko več različnih tras ter tudi priključkov za vodo, elektriko, telefon in podobno.

Če obstaja več možnih poti, je praviloma smiselno predlagati vse možnosti, saj sodišče lahko določi pot le po predlagani trasi. V kolikor pa bi sodišče ugotovilo, da bi bila najprimernejša tretja trasa, bi moralo predlog zavrniti, če v postopku ni sodeloval lastnik tiste nepremičnine, za katero je sodišče ugotovilo, da bi zagotavljala najoptimalnejšo pot.

Na podlagi predloga za določitev nujne poti in komunalnih priključkov sodišče o vloženem zahtevku obvesti lastnike zemljišč, po katerih je predlagana ustanovitev nujne poti in komunalnih vodov. Lastniki imajo možnost, da se s predlogom strinjajo ali pa mu nasprotujejo. Če mu nasprotujejo, sodišče opravi ogled nepremičnine in predlaganih poti ter imenuje sodnega izvedenca, ki opravi oceno, kakšno škodo bi ustanovitev poti povzročila lastnikom zemljišč ter kakšno korist bi pomenila za zemljišče. Praviloma sodišče določi tisto traso poti, ki kar najmanj obremenjuje sosednja zemljišča.

Bralka bo lastnikom zemljišč, po katerih bo potekala nujna pot, dolžna plačati odškodnino v višini, kot jo bo določilo sodišče. Pot ali komunalne vode je bralka dolžna zgraditi na svoje stroške. Če bo pri gradnji povzročila dodatno škodo, jo bo dolžna posebej poravnati. Sklep o določitvi nujne poti daje bralki pravico, da si pot zgradi, jo uporablja in vzdržuje in lastniki zemljišč je ne smejo ovirati ali ji preprečevati uporabo nujne poti.

Predlagatelj postopka za določitev nujne poti praviloma sam krije stroške postopka, tudi tiste, ki jih ima en ali več lastnikov zemljišča, na katerem predlagatelj zahteva ustanovitev nujne poti. Ker so postopki praviloma dolgotrajni, pa tudi dokaj dragi, je vsekakor smiselno, da bralka najprej skuša doseči dogovor s sosedi, da ji dovolijo bodisi služnost bodisi ji prodajo del zemljišča za pot.

Ko bo bralka bodisi sklenila pogodbo o ustanovitvi poti (odkup ali služnost) ali ko bo sodišče pravnomočno določilo nujno pot, bo lahko vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media