Vaš svetovalec Irena Paulini

Dobro je vedeti | jan. '11

Izplačilo akontacije pokojnine

Bralka A. K. iz Ljubljane piše, da ji je bila leta 1989 v Črni Gori priznana pravice do starostne pokojnine. V Slovenijo se je preselila leta 1990 in naslednje leto uveljavila pravico do izplačila akontacije na starostno pokojnino. Kasneje pa ji je bila v Črni Gori priznana še pokojninska doba v trajanju 2 let in 3 mesecev, zato jo zanima, ali se ji zato lahko zviša starostna pokojnina, ki jo prejema v Sloveniji.

Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil sprejet odlok o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih republikah SFRJ. Odlok določa, da Republika Slovenija s 1. novembrom 1991 začasno prevzame izplačevanje akontacij pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih dolžne izplačevati skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v republikah Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Hrvaški, Makedoniji ali Srbiji vsem tistim upravičencem, ki so 1. novembra 1991 imeli stalno prebivališče na ozemlju Slovenije. Ker ima Slovenija z večino teh držav že sklenjene sporazume o socialni varnosti, razen s Črno Goro, je ZPIZ Slovenije z dnem veljavnosti sporazuma že prenehal izplačevati akontacije pokojnin.

Bralka, ki že od leta 1990 živi v Sloveniji, je po prekinitvi plačilnega prometa med republikama uveljavila izplačilo akontacije starostne pokojnine, ki ji je bila priznana pri skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Črni Gori. Akontacija starostne pokojnine se ji izplačuje v mesečnem znesku, kot ga je dobila z zadnjim nakazilom te dajatve, s tem da se je znesek preračunal v tolarje po menjalnem razmerju 1:1. Tako določena starostna pokojnina se bralki izplačuje že od 1.11.1991 dalje in se usklajuje enako kot pokojnine, uveljavljene pri slovenskem pokojninskem zavodu. Ker je bila po prej navedenem odloku osnova za določitev višine akontacije starostne pokojnine mesečni znesek, ki je ji šel za mesec september 1991, bralka, dokler bo dobivala akontacijo starostne pokojnine po prej omenjenem odloku, ne more uveljavljati kasneje priznane pokojninske dobe za odstotno zvišanje zneska akontacije starostne pokojnine, ki ga izplačuje slovenski pokojninski zavod. Po uveljavitvi sporazuma o socialni varnosti med državama pa bo bralka kasneje priznano pokojninsko dobo za odstotno zvišanje pokojnine uveljavljala pri nosilcu socialnega zavarovanja v Črni Gori, saj ji bo ZPIZ z dnevom veljavnosti sporazuma prenehal izplačevati akontacijo starostne pokojnine.

 

Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino

Bralec B. Š. iz Ilirske Bistrice piše, da je star 61 let in 4 mesece ter da ima 37 let in 4 mesece pokojninske dobe. Od tega v Sloveniji malo več kot 20 let, preostalo pa v Hrvaški. Zanima ga, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino brez zmanjšanja spričo dejstva, da zdaj dela kot invalid III. kategorije po 4 ure na dan.

Po zdaj veljavnem zakonu se bo lahko bralec zaradi starosti odločil za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine, ko bo dopolnil starosti 63 let in bo izpolnil pogoj najmanj 20 let pokojninske dobe, pri čemer bi se mu za priznanje in s tem tudi za odmero pokojnine upoštevala le pokojninska doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji. Če pa se bo bralec odločil, da se bo starostno upokoji 30. 5. 2012, torej tri mesece prej, ker z dodano dobo časa služenja vojaškega roka izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino z dopolnitvijo 40 let pokojninske dobe, upoštevaje tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Hrvaški, mu bo pokojnina odmerjena v sorazmernem delu po sporazumu o socialnem zavarovanju med obema državama. V skupno pokojninsko dobo se šteje kot dodana doba tudi čas služenja vojaškega roka v trajanju 1 leto in 1 mesec ter 17 dni. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa, da se za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino upošteva čas služenja vojaškega roka kot dodana doba, to je čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vpliva pa na odmero starostne pokojnine. Ker pa dodana doba ni tudi delovna doba, bi se mu odmerjena starostna pokojnina trajno znižala za določen odstotek, v njegovem primeru za 0,3 odstotka zaradi upokojitve pred dopolnitvijo starosti 63 let, če ne bi imel statusa invalida III. kategorije.

Bralec pa bo zaradi statusa invalida III. kategorije invalidnosti lahko uveljavil pravico starostne pokojnine še po zdaj veljavnem zakonu, ker mu po tem zakonu manjka manj kot pet let starosti in pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino. Novi zakon, ki naj bi začel veljati v letu 2011, v prehodni določbi določa, da se bodo lahko posamezne kategorije zavarovancev, med njimi so tudi invalidi II. in III. kategorije, pri katerih bo invalidnost nastala v času zdaj veljavnega zakona, lahko starostno upokojile še po tem zakonu, če jim manjkata prej omenjena starost in pokojninska doba.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media