Dolžina dodane doba

 Dolžina dodane doba

Dobro je vedeti | jan. '11

Kot zdaj kaže, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v prvi polovici decembra, s 1. januarjem 2011 še ne bo mogel stopiti v veljavo. To pa ne pomeni, da z januarjem ni prišlo do nekaterih sprememb v pogojih za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja! Zahteva jih še veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet konec leta 1999, s katerim še naprej postopno uresničujemo takrat sprejeto reformo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Najpomembnejše novosti, ki so po tem zakonu začele veljati 1. januarja 2011, zadevajo:

- spremembo minimalnih pogojev za starostno pokojnino žensk,

- izpolnitev pogojev za starostno pokojnino pri nižji starosti,

- dolžino upoštevane dodane dobe in

- spremembo pogojev za pridobitev družinske pokojnine.

 

Novi minimalni pogoji za starostno pokojnino žensk

 

Najnižja starost za ženske, določena za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se je spremenila. Zvišala se je za štiri mesece, za tri mesece pa se v tem primeru podaljša tudi zahtevana pokojninska doba. Od 1. januarja 2011 je tako za ženske najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine 57 let. Za uveljavitev starostne pokojnine pri tej starosti pa ženska potrebuje tudi 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Druge zakonsko določene možnosti za pridobitev te pravice se niso spremenile. To pa velja tudi za minimalne pogoje, veljavne za pridobitev te pravice za moške.

Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino pri nižji starosti

Tudi v letu 2011 se lahko ženska in moški starostno upokojita pri nižjih starostih od minimalno predpisanih. Pridobitev pravice do starostne pokojnine je možna pri nižji starosti, kot je sicer določena z zakonom, zavoljo:

a.)              Vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je upravičenec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let. Možno znižanje minimalne starosti je izraženo v mesecih, pogojuje pa ga število otrok. V letu 2011 znaša za:

enega otroka 6 mesecev,

dva otroka 15 mesecev,

tri otroke 27 mesecev,

za vsakega naslednjega otroka pa še 15 mesecev.

 

Na tej podlagi je mogoče znižati skoraj vse predpisane minimalne starosti. Znižanja starostne meje pa ni neomejeno! V prehodnem obdobju, ki se še ni izteklo, minimalno določenih starosti ni mogoče znižati ženski pod 53 let, moškemu pa ne pod 58 let, in to ne glede na to, kolikšno je število otrok.

 

b.)             Vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Ta možnost zniževanja minimalne starosti velja le ženske! Zadeva pa izključno starost, določeno za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji možni starosti. Ta v letu 2011 znaša 57 let (poleg tega pa zavarovanka potrebuje tudi 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe). Pri drugih dveh pogojih, določenih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pa na tej podlagi starosti ni mogoče znižati! V času trajanja prehodnega obdobja, ki se tudi v tem primeru še ni izteklo, možno znižanje predpisane starosti še ne zajema celotnega obdobja od vstopa v obvezno zavarovanje do dopolnjenega 18. leta starosti, temveč le določen del tega obdobja. V letu 2011 se lahko minimalna starost na tej podlagi zniža za deset mesecev za vsako leto, prebito v zavarovanju pred dopolnitvijo 18. leta starosti. Če je obdobje zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti krajše ali daljše, je možno znižanje starosti dosega deset dvanajstin takega zavarovanja. Tudi v tem primeru pa je možno znižanje minimalne starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zakonsko omejeno. Znižanje je možno največ do starosti 53 let!

 

c.)              Zavarovalne dobe s povečanjem.

Na tej podlagi je možno znižanje vseh predpisanih minimalnih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Možno znižanje starosti pa je zelo različno, odvisno je od tega, koliko pokojninske dobe je bilo dopolnjene do 1. 1. 2001, in dejstva, ali je zavarovanec tega dne še delal na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Če je še delal in je do tedaj že dopolnil 25 let pokojninske dobe (moški) ali 23 let (ženska), se lahko predpisana minimalna starost zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje skupne pokojninske dobe zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Če pa ni več delal na takem delovnem mestu ali je dopolnil krajšo pokojninsko dobo od prej navedene dobe, je možno znižanje minimalne starosti omejeno. Upokojitvene starosti določa ZPIZ-1, odvisne pa so od stopenj povečanja zavarovalne dobe. Upokojitvene starosti so vsako leto drugačne. Za tiste, ki so ves čas delali na delovnih mestih, za katere je veljala ena sama stopnja povečanja, so neposredno prikazane v 402. člena ZPIZ-1. Za tiste, ki so delali na delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja, pa je treba v vsakem primeru starost posebej izračunati.

 

d.) Okoliščin, pogojenih z zavarovančevim zdravstvenim stanjem

Osebi, ki je bila v delovnem razmerju ali na drugem delu z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, vojaškemu invalidu od I. do VI. stopnje, civilnemu invalidu vojne od I. do VI. skupine, slepemu, gluhemu, obolelemu za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se minimalna starost zniža za eno leto za vsaka štiri leta, prebita v zavarovanju.

 

Kot je znano, ZPIZ-1 omogoča, da zavarovanec pridobi manjkajočo pokojninsko dobo, ki je eden od pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine, z upoštevanjem t. i. dodane dobe. Kot taka pa se lahko štejejo zgolj tista obdobja, ki jih zakon izrecno določa. Zato lahko dodano dobo uveljavlja le omejen krog zavarovancev. Kot dodano dobo je mogoče šteti:

čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju,

dejanski čas obveznega služenja vojaškega roka, čas nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije,

čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.

Navedena obdobja pa je mogoče upoštevati kot dodano dobo le, če niso bila všteta v pokojninsko dobo na kaki drugi podlagi!

Čeprav je dodana doba v veljavi že enajst let, pa marsikomu še vedno ni jasen njen namen. To je nazorno pokazala tudi razprava o novem zakonu. Dodana doba je navidezna doba, ki upravičencu omogoča, da predčasno izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Z dodajanjem te dobe namreč upravičenec lahko izpolni zahtevano pokojninsko dobo, popolnoma nobenega vpliva pa dodana doba nima na skupno dolžino pokojninske dobe, od katere je odvisna višina odstotka za odmero starostne pokojnine! Če je dodano dobo uveljavil moški pri priznanju pravice do starostne pokojnine, še preden je dopolnil polno starost, pa poleg tega vpliva na dodatno znižanje odmerjene pokojnine.

V času trajanja prehodnega obdobja, ki se tudi v tem primeru še ni izteklo, dodana doba še ne zajema celotnega razpoložljivega obdobja. Upoštevati je mogoče le določen del, ki pa se vsako leto podaljšuje. V letu 2011 je tako možno kot dodano dobo upoštevati deset mesecev posameznega leta, za katerega so sicer izpolnjeni pogoji, da se všteva v pokojninsko dobo.

Dodana doba obsega po ZPIZ-1 tudi eno četrtino obdobja, prebitega v obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju, s katerim se je nadomestilo štetje zavarovalne dobe s povečanjem

 

Novi pogoji za pridobitev družinske pokojnine

ZPIZ-1 šteje med možne upravičence do družinske pokojnine tudi starše, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti. Eden od natančno določenih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je starost staršev. Starost, ki jo mora izpolnjevati oče, je že nekaj časa nespremenjena in znaša 58 let. Tolikšna starost bo veljala tudi za mater. V prehodnem obdobju, ki še vedno traja, pa se zanjo zahtevana starost vsako leto spreminja. V letu 2011 bo mati izpolnjevala starostni pogoj, če je do smrti svojega otroka, ki jo je dotlej preživljal, dopolnila 56 let starosti.

Ti dve starosti prihajata v poštev tudi pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do družinske pokojnine bratov in sester umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.

Jože Kuhelj

 

Januarja verjetno ne bo uskladitve transferjev

 

Kot je znano, se del prejemkov upravičencev, ki jim jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne usklajuje po pokojninskem zakonu, temveč po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ki je začel veljati 1. januarja 2007.

Z njim so bili poenoteni roki in način usklajevanja številnih prejemkov posameznikov in gospodinjstev, ki se v Republiki Sloveniji izplačujejo iz javnih finančnih virov. Gre za državni proračun, proračune občin ter za sredstva Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

ZTUPG je sprva veljal za naslednje prejemke, ki jih izplačuje zavod: nadomestila delovnim invalidom na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljena po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so se uporabljali do konca leta 2002; varstveni dodatek; dodatek za pomoč in postrežbo; za invalidnine za telesne okvare in za letni dodatek po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1); za dodatek k pokojninam, priznan po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV) in za preživnine po zakona o preživninskem varstvu kmetov.

Z uveljavitvijo zakona o varstvenem dodatku 1. februarja 2008 pa je bil za varstveni dodatek, dodatek po ZZSV in za preživnine vnovič uveljavljen prejšnji način usklajevanja.

ZUTPG je v sprva določal le en rok za izvedbo uskladitve v njem navedenih transferjev v posameznem koledarskem letu, in sicer v januarju. Podlaga za uskladitev so bila gibanja cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej. Junija 2008 sprejeta dopolnitev tega zakona pa omogoča uskladitev tudi v juliju. Ta sprememba pa ni vplivala na podlago za uskladitev, ki ostaja odvisna od rasti cen življenjskih potrebščin. Spremenjeno je le obdobje, iz katerega se upoštevajo gibanja. Julijska uskladitev je tako odvisna od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – junij tekočega leta, januarska pa od rasti, dosežene v obdobju julij – december prejšnjega leta.

Gibanja cen življenjskih potrebščin, od katerih je odvisna uskladitev, so se v drugem polletju po posameznih mesecu sicer razlikovala. Po preteku štirih mesecev, torej v obdobju julij – november 2010 pa je gibanje imelo negativen predznak. Povečanje, doseženo v posameznem mesecu v drugi polovici minulega leta, je vidno iz razpredelnice, v kateri so povzeti podatki Statističnega urada RS, objavljeni na http://www.stat.si/indikatorji.asp?ID=1.

Pogoj za izvedbo uskladitve je torej zvišanje cen življenjskih potrebščin! Po štirih mesecih znaša indeks teh gibanj 99,5. Ker decembrsko zvišanje po vsej verjetnosti ne bo tolikšno, da bi gibanje cen življenjskih potrebščin v zahtevanem obdobju pridobilo pozitivni predznak, je upravičen dvom v to, da bodo izpolnjeni pogoji za uskladitev.

Če pa bi se to vendarle zgodilo, bo zvišanje minimalno, morebitno zvišanje teh prejemkov pa nadvse skromno. Zakaj? Po zakonu o interventnih ukrepih (ZIU), sprejetem sredi minulega novembra, ki velja od 1. januarja 2011, se namreč lahko transferji, za katere velja ZUTPG, v tem letu uskladijo le v višini 25 odstotkov z navedenim zakonom določenega obsega. To pa pomeni, da bi se lahko prejemki januarja uskladili le za četrtino ugotovljene rasti, če bi se seveda cene življenjskih potrebščin v obdobju julij – december 2010 vendarle zvišale. Ker pa zelo verjetno zvišanja ne bo, tudi januarska uskladitev ne bo možna. Tako se bo raven transferjev, katerih višina se usklajuje po ZUTPG, lahko spremenila šele v juliju 2011, a bo spričo določb prej navedenega interventnega zakona tudi tedaj višina uskladitve lahko dosegla le četrtino zvišanja cen življenjskih potrebščin v predpisanem obdobju januar – junij 2011.



Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media