Po tirih Južne železnice Maribor
Čez zamočvirjeno in pogosto poplavljeno Pesniško dolino je prek 64 obokov speljan 648 m dolg in 20 m visok viadukt do predora Košaki. Pred gradnjo predora Semmering je bil to najdaljši avstrijski predor. Ko se proga spet izvije na svetlo, jo obdajajo lepe vinske gorice.
Prispeli smo do široke Dravske doline in pred nami leži Maribor. Mesto ima več kot 20.000 prebivalcev in z izjemo Magdalenskega predmestja leži na levem bregu Drave. Nova, široka Tegetthoffova cesta nas vodi od železniške postaje v notranje mesto in do gradu. Na Tappeinerjevem trgu je spomenik admiralu Tegetthoffu. Rojstna hiša velikega pomorskega junaka je v Grajski ulici in nanj nas opozarja spominska plošča. Na Glavnem trgu je postavljen spomenik nekemu konjeniškemu desetniku, ki je leta 1809 tukaj kot junak umrl pod kroglami Francozov. Lep mestni park s spomenikoma cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu je Mariboru najlepši okras.
Uredništvo pa je potopisca dopolnilo takole:
Maribor je drugo največje mesto v zeleni Štajerski in je prav tako kot Gradec skupnost sredi polnega razcveta. Maribor ima vzorne javne ustanove in zavode, gimnazijo, višjo realko, učiteljišče in deželno sadjarsko in vinogradniško šolo. Je tudi središče štajerskega sadjarstva in vinogradništva kot tudi vzreje perjadi.
Zdravo in milo podnebje, mnoge ugodnosti in udobje tega krasno umeščenega kraja so v zadnjih letih pospešili priseljevanje novih družin; poleg živahne trgovine in prometa se je začel v Mariboru opazno večati tudi tujski promet. Med mnogimi gostišči poudarimo: hotel Zamorec, hotel nadvojvode Janeza, hotel Merano in druge, kavarno Central, kavarno Severnica, zlasti pa je treba priporočiti restavracijo Kazina.
Med vinskimi proizvajalci in trgovci zavzema prvo mesto firma J.& R. Pfrimer, cesarsko-kraljeva dvorna dobaviteljica. V Mariboru ima svoj sedež priznana pivovarna Thomas Götz. Ustanovljena je bila leta 1861 in na leto proizvede kakih 50.000 hl piva.
Če se namenimo navzgor proti toku Drave, se vozimo mimo združenega kompleksa centralnih delavnic Južne železnice. (Postavili so jih tu, ker leži Maribor približno na polovici proge Dunaj – Trst, o. p.). Obenem z delavnicami so bile zgrajene tudi stanovanjske hiše za zaposleno osebje. Za njihove otroke je delniška družba Južne železnice, d. d. postavila javno šolo štirirazrednico in vrtec za 500 do 600 otrok in ju tudi vzdržuje.
Po knjigi Die Südbahn und ihr Verkehrsgebiet in Oesterreich – Ungarn, ki opisuje stanje okoli leta 1900, prevedel in priredil Rafko Ajdnik
