Poplave na najbolj suhi celini

Poplave na najbolj suhi celini

Prosti čas | feb. '11

Ker je Avstralija najbolj suha poseljena celina, ne preseneča, da je politika upravljanja vodnih virov stalen izziv za avstralsko vlado, kot tudi za njene prebivalce. Letošnje poletje pa je “vodne razmere” obrnilo na glavo. Padavin je bilo od novembra dalje nenavadno veliko, zato prvič po desetih letih na tej celini niso razglasili suše. Prav nasprotno - deževje, ki je bilo najmočnejše na severu in severovzhodu avstralske celine, je že dobilo razsežnosti naravne katastrofe.

Poplavljeno je bilo 75 odstotkov države Queensland, najhuje je bilo na območju od Ipswicha do glavnega mesta Brisbane. Severni in zahodni del države New South Wales je najhujše doživljal neposredno pred novim letom. Na jugu Victorie so se kot posledica obilnega deževja sprožili zemeljski plazovi in odnesli del znamenite turistične poti Great Ocean Road.

Poplave so zahtevale vsaj 25 življenj, med njimi večinoma otrok in starejših, pogrešanih je več kot 50 oseb. Voda je odnesla več kot tri tisoč domov in odrezala 70 tisoč hiš. Škoda, ki je nastala kot posledica izpada gospodarskih dejavnosti, na domovih, gospodarskih poslopjih in infrastrukturi je ocenjena na 20 milijard avstralskih dolarjev, kar je skoraj polovica slovenskega bruto družbenega proizvoda.

V najhujšem obdobju, med 10. in 17. januarjem, je bila močno ovirana oskrba prebivalcev z elektriko, pitno vodo in živili, saj so bile mnoge trgovine poplavljene, dostava blaga pa zaradi neprehodnih prometnih poti ni bila možna.

Prebivalci obalnih mest severne Avstralije, zlasti v okolici Rockhamptona, so se bali vdora krokodilov. Voda je naplavila veliko rib in kač, na katere morajo posebej paziti pri odpravljanju nastale škode. Velika vlažnost je pripomogla k nastanku ugodnih razmer za razmnoževanje komarjev in drugih insektov. Trave rastejo z neobvladljivo hitrostjo, zato se bojijo, da bo v Avstraliji porušeno naravno ravnovesje. S pogostim in stalnim vetrom se namreč trave hitro sušijo, s tem pa nastajajo ugodne možnosti za širjenje požarov, s katerimi se ta celina po navadi spopada v tem letnem času.

Deroče vode iz notranjosti so na območje velikega koralnega grebena naplavile velike količine mulja. Strokovnjaki ocenjujejo, da to lahko uniči kar 90 odstotkov flore in favne največjega koralnega grebena na svetu, naravna obnova pa lahko traja celo več kot 20 let.

Izkušnje ljudi in njihove zgodbe o doživljanju poplav so zelo različne – od izredno tragičnih za tiste, ki so izgubili svoje najdražje, do zabavnih, ko so ljudje poplavljene ulice izkoristili za deskanje, čolnarjenje ali dričanje po kanalih. Poplave in z njimi povezano odpravljanje posledic pa vidijo Avstralci kot priložnost za večje zaposlovanje, in to zlasti v gradbeništvu, pri obnovi, čiščenju in izsuševanja. To je tudi velika priložnost za razmah prostovoljnega dela.

Zanimivosti, ki jih prišlek opazi ob vseh aktivnostih, povezanih s poplavami, je res veliko. Naj opozorim na nekatere: mediji na federalni ravni so o poplavah do takrat, ko je bilo že jasno, da bodo poplave ogrozile tudi več kot 50 sosesk glavnega mesta Brisbane, poročali zelo skopo in na kratko – po navadi šele na tretji ali četrti strani časnikov. A nato so bile vse naslovnice polne fotografij in zgodb ljudi s poplavljenih območij. Morda se ljudje sprva niso zavedali, da gre za največje poplave v avstralski zgodovini. Očitno so se držali napovedi, da do take katastrofe lahko pride le enkrat na sto let. Morda je kriv tudi mit o nedotakljivosti jezu Wivenhoe, zgrajenem leta 1996, ki naj bi Brisbane obvaroval pred vsakršnimi poplavami. Žal se je zdaj ta mit zrušil.

Ob poplavah pa se je pokazala izredna solidarnost prebivalstva, ki še vedno zbira hrano, oblačila, pohištvo in denar po vsej Avstraliji. Znane osebnosti pozivajo k akcijam – pevci z dobrodelnimi koncerti, politiki s pozivi k doniranju; tudi igralci tenisa so na Australia Open med svojimi konkurenti in navijači zbirali sredstva za poplavljence. Akciji so se pridružile tudi velike trgovske verige, ki od vsakega nakupa prispevajo določen del.

Pohvaliti je treba takojšnjo in izjemno odzivnost avstralskih oblasti na nacionalni in federalni ravni. Država je ogroženim takoj namenila denarno pomoč, predstavniki oblasti so kot po tekočem traku prirejali tiskovne konference, obenem pa so bili stalno pristoni na najbolj prizadetih območjih.

Ker monsunsko obdobje s tropskimi cikloni traja vse do aprila, lahko samo upamo, da je najhujše mimo in da bodo severni vetrovi le poslali vroč in suh zrak, in nehali potiskati k tlom vlažen zrak.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media