Kasneje ugotovljena pokojninska doba
Bralec A. M. iz okolice Maribora piše, da mu je bila pokojnina odmerjena v višini 83 odstotkov pokojninske osnove. V skupno pokojninsko dobo mu namreč ni bila všteta zaposlitev v trajanju 9 mesecev pri obrtniku, ki pa je že umrl. Zanima ga, ali lahko to zaposlitev uveljavlja tudi s pričami in ali mu bo starostna pokojnina odmerjena v višjem znesku, če bo odločitev pozitivna.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med drugim določa, da pokojninska doba, določena kot pogoj za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, obsega tudi čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v zavarovalno dobo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Bralec torej lahko uveljavlja pokojninsko dobo tudi s pričami, če nima na voljo delnih listinskih dokazov. Postopek za ugotovitev zaposlitve se začne na pisno zahtevo zavarovanca, v kateri poleg podatkov o sporni zaposlitvi navede še naslova vsaj dveh prič, ki bi lahko potrdili njegovo zaposlitev. Pomembno je, da predlaga priči, ki jima je po lastnem vedenju in opažanju znana njegova zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, kot je na primer delovni čas, plačilo za opravljeno delo, vnaprej določene delovne naloge, odgovornost za opravljeno delo, nadrejenost, pravica do dopusta … Pričama morajo biti neposredno znani elementi delovnega razmerja, zato naj bi bili tudi zaposleni pri omenjenem delodajalcu v obdobju, ki ga uveljavlja bralec. Če pa bralec ne more predlagati takih prič, naj predlaga priče, ki bodo lahko iz lastnih zaznav in sklepanj verodostojno potrdile njegovo zaposlitev.
Če se bo v dokaznem postopku ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priznanje sporne zaposlitve v pokojninsko dobo, bo odločeno s pozitivno odločbo, v nasprotnem primeru pa z negativno. Pozitivna odločba o kasnejšem priznanju pokojninske dobe pa bo tudi podlaga za odstotno povečanje že uveljavljene starostne pokojnine. Pravica do odstotno povečane pokojnine bo šla bralcu od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi za priznanje zaposlitve in največ za šest mesecev nazaj.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Bralka M. G. iz Ljubljane navaja, da ima njen mož hudo demenco. Že pred tremi leti mu je bila zato priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v nižjem znesku. Ker se mu je zdravstveno stanje v zadnjem času še poslabšalo, je njegov zdravnik vložil predlog za višji dodatek za pomoč in postrežbo, zato jo zanima, ali je mož upravičen do tega.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb stalno potrebujejo pomoč in postrežba drugega. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v posebni določbi določa, katere so primarne potrebe fiziološke eksistence človeka, ki jih zaradi sprememb v zdravstvenem stanju kljub osebnemu prizadevanju in ob uporabi ortopedskih pripomočkov ne more opravljati sam. Te spremembe zadevajo zlasti samostojno gibanje v stanovanju in zunaj njega, samostojno hranjenje, oblačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno, pa tudi druga opravila, nujno potrebna za ohranjanje življenja. Upokojenec, ki ne more samostojno opravljati vseh naštetih življenjskih potreb, lahko pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za vse osnovne življenjske potrebe, znaša pa 288,78 evra na mesec. Če pa upokojenec katero od navedenih življenjskih potreb še vedno lahko opravlja sam ali potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kar znaša 144,39 evra na mesec. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v nižjem znesku pa ima tudi uživalec pokojnine, kadar kot hujši psihiatrični bolnik v domači oskrbi potrebuje stalen nadzor. Mnenje o tem, ali je uživalcu pokojnine potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh ali le večine osnovnih potreb, kot tudi, da potrebuje stalen nadzor, izreče invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
Bralkin mož ima kot hujši psihiatrični bolnik v domači oskrbi, ki potrebuje stalen nadzor, že priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v višini, ki je določena za dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Do višjega dodatka za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb pa bo upravičen, ko bo invalidska komisija ugotovila, da zaradi sprememb v zdravstvenem stanju ne more opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb.
