Dedovanje po sestri

Dobro je vedeti | feb. '11

Bralec je imel sestro, ki je 22 let živela s precej starejšim moškim. Bralec meni, da ta moški ni finančno skrbel za sestro, pač pa je z njo živel, ker ni imel nobenih izdatkov za skupno življenje. Sestra in njen partner nista nikoli imela prijavljenega prebivališča na istem naslovu niti nista bila čustveno povezana. Sestra tudi ni imela otrok. Zdaj, ko je sestra umrla, bi radi po njej dedovali njeni bratje in sestre, pa tudi partner

Partner bo dedoval po sestri našega bralca, če se bo med postopkom izkazalo, da sta živela v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar ni bilo razlogov, zaradi katerih zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna ali je ne bi mogla skleniti.

Pogoj za zunajzakonsko skupnost je torej, da gre za prostovoljno zvezo moškega in ženske, da ta zveza traja dlje časa, da je po svoji vsebini podobna zakonski zvezi ter da pri nobenem od partnerjev ni ovir za sklenitev zakonske zveze. O ovirah za sklenitev zakonske zveze govorimo tedaj, ko je eden od partnerjev mlajši od 18 let, če je eden od partnerjev duševno prizadet ali nerazsoden, če je že poročen, a še ni ločen, če sta partnerja sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena (bratranci in sestrične). V teh primerih tudi ne govorimo o zunajzakonski skupnosti.

Zveza mora biti tudi po vsebini podobna zakonski zvezi, se pravi, da gre za čustveno in telesno intimno povezani osebi, njun namen pa skupno prebivanje in življenje v zvezi. Po navadi velja, da zveza traja dalj časa, če partnerja vztrajata v zvezi vsaj nekaj let. Če se jima rodi skupni otrok, pa po navadi ta dogodek zaznamuje zvezo kot trajno zvezo in s tem njuno razmerje kot zunajzakonsko zvezo. Zakon tudi določa kot pogoj za zunajzakonsko zvezo, da gre za zvezo med moškim in žensko, tako da o zunajzakonski zvezi po trenutno veljavnih predpisih ne govorimo pri homoseksualnih parih.

Če so v primeru, ki ga opisuje bralec, izpolnjeni opisani pogoji, je partner pokojne sestre zunajzakonski partner in s tem upravičenec do dedovanja. Dejstvo, da sta tako dolgo živela skupaj, je spričo njune starostne razlike dokaj trden dokaz za zunajzakonsko zvezo. Okoliščina, da naj ne bi bila čustveno povezana ter da naj bi bil partner do sestre precej skopuški, bi utegnila biti v prid bralčevi trditvi, da ni šlo za zunajzakonsko skupnost, vendar pa se samo trajanje zveze (22 let) zdi kot veliko bolj verodostojen dokaz o obstoju zveze, tako da lahko upravičeno domnevamo, da bo tudi sodišče verjetno ugotovilo, da sta živela v zunajzakonski zvezi. Uradna prijava prebivališča na istem naslovu ni pomembna, saj zakon tega ne določa kot enega od pogojev za obstoj zunajzakonske zveze.

Če se bo potrdil obstoj zunajzakonske zveze, bo partner dedoval po bralčevi sestri enako, kot bi dedoval zakonski partner. Ker pokojna sestra ni imela otrok, bodo dedovali bratje in sestre skupaj polovico zapuščine, partner pa drugo polovico zapuščine. Če je sestra naredila oporoko bo dedovanje opravljeno po oporoki. Če pa je sestra določila, da vse deduje le njen partner, bo ta praviloma tudi vse dedoval, saj so bratje in sestre nujni dediči le v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, sicer pa ne.

Predmet dedovanja je vse, kar je imela sestra v lasti na dan svoje smrti. To pomeni, da se deduje tako tisto, kar je ustvarila v času trajanja zveze, kot tudi to, kar je dobila z dedovanjem od svojih staršev. Vse to se deduje v skladu s pravili, ki smo jih že opisali. Če sta sestra in njen partner kaj ustvarila kot skupno premoženje, ima partner pravico, da najprej zahteva izločitev svojega dela skupnega premoženja, ki praviloma znaša polovico skupnega premoženja, nato pa se izvede dedovanje za preostalo polovico. V skupno premoženje sodi to, kar sta partnerja s svojim delom ustvarila skupaj v času trajanja njune zunajzakonske zveze.

Zunajzakonski partner ne deduje, če zunajzakonska skupnost preneha pred smrtjo zapustnika. V tem primeru ima le pravico zahtevati izločitev svojega deleža v skupnem premoženju. Enako velja tudi za zakonca. Tudi zakonec deduje le, če zakonska zveza še traja na dan zapustnikove smrti. Če je zakonska zveza razveljavljena ali sta zakonca razvezana, nekdanji zakonec nima pravice do dedovanja, izjema nastopi le v primeru, da ga je zapustnik (nekdanji zakonec) v svoji oporoki izrecno določil kot dediča.