Novi zakon ni idealen, vseeno pa prinaša tudi precej ugodnosti

Dobro je vedeti | feb. '11

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež meni, da reforma pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati 1. julija, resda postopoma zaostruje pogoje upokojevanja, vendar hkrati vsebuje inštrumente, ki zagotavljajo, da nove pokojnine ne bodo še naprej padale.

V lanskem letu so potekale priprave na reformo pokojninskega sistema. Kako je to vplivalo na delo zavoda?

Priprave na reformo so bistveno povečale obseg dela zavoda. Imeli smo bistveno več strank, ki so želele dobiti konkretne informacije o posledicah predvidenih sprememb zakona. Pri tem v določeni meri tudi niso bile zadovoljne s pojasnili, ki so jih dajali strokovni delavci, saj ti še niso bili seznanjeni z vsebino zakona, ker še ni bil sprejet. Tako smo stranke lahko informirali le o pogojih po zdaj veljavnem zakonu. Ko pa je ministrstvo za delo vsem slovenskim gospodinjstvom poslalo brošuro o novem zakonu, je zavod odprl posebno telefonsko linijo, na kateri smo dajali okvirna pojasnila o predlaganih zakonskih novostih in njihovih posledicah za upokojevanje. Sprva je bilo zelo veliko vprašanj, nato pa so se skrčila na štirideset klicev na dan. Strokovnjaki zavoda pa smo tudi sodelovali pri pripravi zakona, pri čemer smo skušali vplivati predvsem na to, da bi bile določbe zakona oblikovane tako, da bi jih bilo mogoče izvajati.

V javnosti krožijo različni podatki o povečanem številu upokojitev v minulem letu, kar naj bi bilo posledica pričakovanja, da bo s 1. 1. 2011 začel veljati novi zakon z zaostrenimi pogoji za upokojitev. Kakšni so dejanski podatki o številu novih upokojencev in kakšni so indeksi v primerjavi z letom 2009?

Vseh upokojencev iz obveznega zavarovanja je bilo zadnjega decembra lani 560.233, od tega 15.214 novih, kar je 2,8 odstotka več kot leta 2009. V letu 2010 je bilo vloženih 23.800 zahtevkov za izračun starostne pokojnine, leta 2009 pa 19.502, kar pomeni 22 odstotkov več; vseh starostnih upokojencev, ki so se do konca minulega leta tudi dejansko upokojili, pa je bilo 4,3 odstotka več, kar je največji medletni porast v zadnjih desetih letih. Upoštevaje gospodarsko krizo in pripravo novega pokojninskega zakona, to povečanje ni bilo nepričakovano.

Kakšni pa so podatki o številu informativnih izračunov pokojnin?

Porast je bil v prvi polovici minulega leta v primerjavi s prejšnjimi leti večji, vendar se je v zadnjih mesecih leta umiril, saj so ljudje spoznali, da jim zaradi tega, ker zakon še ni sprejet, pač ne moremo pripraviti informativnega izračuna o datumu upokojitve in višini pokojnine po novem. Število informativnih izračunov se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za osem odstotkov.

Pričakujete, da bo zaradi nove zakonodaje več upokojitev tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko še velja stari zakon?

Tolikšnega povečanja kot lani ne pričakujemo, saj se bodo verjetno upokojili predvsem tisti, ki bodo pogoje izpolnili v prvi polovici leta, če bo zakon začel veljati 1. julija. Ob tem pa bi želel opozoriti, da je za tiste, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev do uveljavitve novega zakona, bolje, da se upokojijo, ko bo zakon že začel veljati, saj bo pokojnina višja. Ker zakon ni začel veljati v začetku leta, bodo namreč revalorizacijski količniki določeni še po zdaj veljavnem zakonu, ki pa so nižji, kot bodo po novem zakonu. Zato je bolje počakati in se upokojiti s 1. 7. 2011 ali kadarkoli kasneje, ker bo zaradi tega pokojnina večja. To dokazuje, da novi zakon prinaša tudi ugodnosti.

Zavod že nekaj let posluje z izravnanimi odhodki in prihodki, ker manjkajoča sredstva na podlagi zakona zagotavlja proračun. Kako je bilo lani? Se manjšajo obremenitve proračuna in večajo prihodki od prispevkov zaposlenih?

Zavod je tudi leto 2010 sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 4805 milijonov evrov, kar je za 17 milijonov evrov manj, kot smo načrtovali. Razveseljivo je, da so bili prihodki od prispevkov višji od načrtovanih za približno 50 milijonov evrov, kar pomeni, da so v strukturi prihodkov predstavljali 69,4 odstotka (v letu prej 70,7 odstotka) ali 1,5 odstotka več, kot je bilo planirano, in le 1,4 odstotka več kot leto prej. Padec potemtakem ni bil tako velik, in to predvsem zaradi ugodnega dotoka prispevkov ob koncu minulega leta. Tako je tudi država prispevala manj od planskih predvidevanj, in sicer 26,8 odstotka kar je 76 milijonov evrov manj. Od tega je šlo 9,2 odstotka za obveznosti za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji, 17,6 odstotka pa za pokrivanje razlike med pobranimi prispevki in potrebnimi sredstvi za izplačilo pokojnin.

Je več zbranih prispevkov tudi posledica boljše izterjave prispevkov, ki jo opravlja Durs?

Durs že vrsto let izboljšuje izterjavo, tako da je tudi to odsev doseženih prihodkov od prispevkov, ki jih je od vseh obračunanih pobranih že 97 odstotkov. Seveda je treba zagotoviti, da bo pobranih še več neporavnanih obveznosti, ki jih je po zadnjih podatkih še za nekaj več kot dvesto milijonov evrov, vendar večinoma iz prejšnjih let, saj se je ta dolg v zadnjem letu povečal le za dobrih dvajset milijonov evrov.

Kako se pri odhodkih zavoda pozna polovična uskladitev pokojnin v minulem letu?

Zagotovo se pozna, kajti če bi bila izvedena v celotnem obsegu, bi za uskladitev potrebovali 60 milijonov evrov več.

Lani ste doživeli kritiko računskega sodišča, ki je med upokojenci povzročila dvome o pravilnem izračunu pravic, ki jim gredo. Kaj menite o tem?

Konec lanskega leta je zavod dobil kar nekaj poročil računskega sodišča, pri čemer je bila precej odmevna zlasti njegova ocena učinkovitosti upokojitvenih postopkov med letoma 2000 in 2008. Ob tem moram poudariti, da je zavod v zadnjih dveh letih, ko je potekala ta revizija, porabil zanjo izjemno veliko časa, ki bi ga lahko veliko koristneje namenil za še bolj racionalno delo in za pospešeno uresničevanje zastavljenih ciljev, ki jih je bilo treba zaradi tega v določeni meri odložiti, saj so morali biti najpomembnejši strokovni delavci na voljo računskemu sodišču. Na žalost je računsko sodišče po oceni zavoda neobjektivno prikazalo, koliko je možnih napak pri odmeri pokojnine in tako po nepotrebnem povzročilo dvome pri ljudeh, ki že prejemajo pokojnine. Tako opažamo, da nekateri, ki smo jim pokojnino odmerili že pred dvajsetimi leti, zdaj dvomijo v njeno pravilnost. Namesto da bi računsko sodišče opozorilo, kje bi lahko zavod še izboljšal svoje poslovanje, je nerazumno vneslo dvome v delo naših delavcev. Zato smo se celo spraševali, s kakšnimi nameni je pred reformo povzročilo dvome o zavodu tako med tistimi, ki prejemajo pokojnine, kot med tistimi, ki plačujejo prispevke. Zavod vsekakor učinkovito opravlja svoje poslanstvo, zavedamo pa se, da smo lahko še boljši in uspešnejši, za kar si ves čas prizadevamo in pri tem upoštevamo tudi priporočila računskega sodišča. Tako je zavod v minulih dveh letih opravil že marsikaj od tega, kar nam zdaj računsko sodišče priporoča in na kar smo ga tudi večkrat sami opozorili.

Kakšne mehanizme notranje kontrole ima zavod, da ne pride do pomot pri priznavanju pravic in poslovanju?

Strokovni delavci se dobro usposobijo tako na ravni svojih organizacijskih enot, kot tudi na ravni celotnega zavoda. Vzpostavljen je mehanizem kontrole, po katerem gre v pregled večina odločb, s katerimi je priznana dajatev. Strokovni delavec pa se pri delikatnih odločitvah seveda lahko posvetuje s kontrolorjem ali vodjem. Obsežna kontrola je potrebna predvsem zato, ker gre za zapleteno zakonodajo in dolgoročne pravice, denimo za dvajset, trideset, štirideset in več let. Poleg več vrst kontrol imamo še sistem revizije, v katerem revizorji ponovno pregledajo približno tretjino pozitivnih odločb. Še kako se zavedamo pomena pravilnosti odločb, zato sistema kontrole in revizije nenehno izpopolnjujemo. Določene mehanizme bomo tako vnesli tudi v informacijski sistem, da bo nadzor še bolj učinkovit.

Računsko sodišče tudi ugotavlja, da je veliko primerov, ko zavod neupravičeno izplačuje pokojnine že umrlim. Kdo ga je dolžan obveščati o smrti upokojenca?

Zavod dobiva podatke o umrlih upokojencih iz uradnih evidenc, torej iz upravnih enot, ki jamčijo za resničnost navedb. Vendar pa precejšnje število pokojnin izplačujemo v tujino, kjer pa lahko hitreje pride do zamika obvestil, saj nimamo povezave z uradnimi evidencami. Le enkrat na leto dobimo potrdilo, da je prejemnik živ, in če svojci ne sporočijo, da je umrl, se lahko zgodi, da pokojnino še naprej izplačujemo. Teh izplačil pokojnin umrlim je tudi daleč največ. Upoštevaje število upokojencev, pa to ni kdove kakšen problem. Zavod si že vrsto let prizadeva, da bi se to število zmanjšalo, vendar vseh napak ne moremo preprečiti, čeprav računamo tudi na poštenost ljudi. Seveda pa v sodnih postopkih nato zahtevamo vračilo neupravičeno prejetega denarja.

Kako bi na kratko ocenili lani opravljeno delo zavoda?

Tudi lani je zavod uspešno opravljal osnovno poslanstvo priznavanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer je povprečen čas trajanja reševanja zahtevkov na prvi stopnji ostal enak predlanskemu - torej 63 dni. Kot sem že omenil, se je zaradi predvidenega novega zakona bistveno povečalo število danih informacij. Kar zadeva informacijske tehnologije, nam je uspelo pridobiti sredstva za prenovo zavodove spletne strani, za katero smo nato dobili nagrado Netko kot najboljšo upravno spletno stran v Sloveniji. Znova smo izboljšali pogoje za delo s strankami, saj smo se v Mariboru in Novem mestu preselili v nove prostore. Tvorno smo sodelovali z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi novega zakona. Veliko dela smo imeli z računskim sodiščem, tako da smo bili v dobršni meri osredotočeni predvsem nazaj, v obdobje 2000 do 2008, namesto da bi se posvečali predvsem razvojnim ciljem.

Bo zaradi uveljavitve nove pokojninske zakonodaje v letošnjem letu za delavce zavoda še več dela?

Zagotovo. Tisti, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev po zdaj veljavnem zakonu, bodo namreč želeli ugotoviti, kaj je zanje ugodneje, ali se jim splača uveljaviti dvajset odstotkov pokojnine in biti še naprej zaposlen, kot to omogoča novi zakon. Največ dela pa bo zato, ker bodo vsi tisti, ki smo jim po zdajšnji zakonodaji že izračunali pogoje za leta 2011, 2012, 2013, 2014 in kasneje, želeli ugotoviti, kdaj se bodo lahko upokojili po novem zakonu. Če bo teh zahtevkov veliko na naenkrat, bo seveda treba malce počakati, saj zavod ne bo mogel vseh rešiti čez noč, čeprav razumemo, da zavarovanci pričakujejo informacijo v čim krajšem času. Izračun pogojev pa bo zagotavljala tudi naša spletna stran, tako da bo za prvo informacijo lahko vsak sam ugotovil, kakšne so možnosti po novem zakonu.

Kateri so bistveni elementi, na katerih poleg makroekonomskih napovedi temeljita finančna načrta zavoda za letošnje in prihodnje leto?

Najpomembnejši je interventni zakon o usklajevanju pokojnin, na podlagi katerega je bila v letu 2010 polovična uskladitev pokojnin z rastjo plač, letos pa bo četrtinska. Tu je največje in takojšnje zmanjšanje odhodkov iz pokojninske blagajne, kar pa seveda vpliva na poslabšanje razmerja med plačami in pokojninami. Pri spremembah, ki jih prinaša nova zakonodaja, so učinki dolgoročni, saj se na začetku upokoji več ljudi.

Kako pa bo uveljavitev novega zakona vplivala na finančni načrt zavoda?

Ne kaj dosti. Bistvena razlika v finančnem načrtu je le v tem, da mora še vedno zagotavljati sredstva za izplačilo državnih pokojnin, ki jih sicer novi zakon prenaša na centre za socialno delo. Vendar je ljudska stranka z amandmajem dosegla, da jih bodo vsi tisti, ki že dobivajo državne pokojnine, teh pa je nekaj manj kot 16.000, prejemali še naprej. Te pokojnine izplačuje zavod in za ta namen potrebuje približno 33 milijonov evrov na leto.

Kaj pa varstveni dodatek?

Tudi ta gre s 1. junijem letos na centre za socialno delo, kar pa finančni načrt že upošteva, kakor tudi, da v drugi polovici letošnjega leta v njem ni več državnih pokojnin, kar je posledica uveljavitve zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Kaj bi pomenilo, če bi novi zakon padel na referendumu?

Za zavod bi to pomenilo, da bi še naprej izvajali zavarovanje po zdaj veljavni zakonodaji. Če se zgodi, da novi zakon torej ZPIZ2 ne bo uveljavljen, menim, da naslednji zakon ne bo prinašal toliko ugodnosti. ZPIZ2 resda uvaja strožje pogoje za upokojitev, toda hkrati vsebuje inštrumente, ki zagotavljajo, da nove pokojnine ne bodo še naprej padale.

Potemtakem se kot poznavalec pokojninskega sistema zavzemate, da bi predlagani zakon tudi sprejeli?

Zakon ni idealen, vendar mislim, da je dobro, da začne veljati, saj je bilo v dveh letih vanj vloženega zelo veliko strokovnega dela, razprav, analiz, pri čemer pa se tudi vsi zavedamo, da je nujna potrebno spremeniti pokojninski sistem. Če pripravljeni zakon ne bo sprejet, bomo spet potrebovali dve leti ali tri leta, pri čemer pa bo moral biti zakon zagotovo bolj radikalen in manj postopen. Določene rešitve, ki v novem zakonu niso najustreznejše, je mogoče čez čas še vedno popraviti. Sicer pa spričo sprememb, ki so bile vnesene v zakon ob koncu parlamentarne razprave, težko govorimo o zapovedani upokojitveni starosti 65 let. Znižanje starostne meje za čas služenja vojaškega roka pomeni, da se bo lahko veliko moških, ki so služili vojaščino, upokojilo pred 65. letom starosti. Prav tako zakon omogoča, da se ženske zaradi skrbi za otroke, upokojijo pri nižji starosti.

Za zdajšnje in prihodnje upokojence pa je pomembno, da zakon odpravlja 151. člen, ki pomeni nižjo uskladitev pokojnin in določa ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe - zdaj 1,5 odstotka za eno leto. Obenem boljše vrednotenje dobe in višji valorizacijski količniki prinesejo v povprečju več kot znižanje zaradi postopnega podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove z 18 na končnih 30 let, iz katerega pa bodo izločena tri, za zavarovanca najmanj ugodna leta.