Migamo raje kot drugi Evropejci
Vsak dan slišimo in beremo o koristnosti športne rekreacije za človeka ter kako z redno telesno dejavnostjo blažimo posledice nezdravega življenjskega sloga. Kako pa vsa ta dognanja doživljamo v resnici?
Sodeč po raziskavah, kar dobro. Kot ugotavljajo na fakulteti za šport, kjer podatke o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev iz raziskav Slovenskega javnega mnenja spremljajo že od leta 1973, delež športno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zadnja tri desetletja vztrajno narašča. Po podatkih iz leta 2008 se vse več Slovencev redno ukvarja s športno dejavnostjo, in to ne glede na spol; manj kot tretjina prebivalcev pa je športno popolnoma neaktivna. In ne le to, aktivnost je tudi čedalje bolj redna in bolj kakovostna. Poleg osveščenosti o pomenu zdravega načina življenja s pomočjo ustrezne telesne dejavnosti zagotovo vpliva na to tudi vse boljša ponudba športne infrastrukture in kakovostnih športnih programov, tudi tistih, ki jih razvijajo v Svetovni zdravstveni organizaciji. Eden od teh je CINDI (Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni) z množičnimi programi, kot so Z gibanjem do zdravja, Mavrični program hoje, Preizkus hoje na dva kilometra ... Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez pa za množično razgibavanje skrbi s prireditvami Slovenija kolesari, Slovenija teče, Recept za zdravo življenje s športom, Razgibajmo življenje ipd.
Slovenci smo bolj telesno dejavni tudi v primerjavi z drugimi Evropejci. Evropska komisija je namreč lani objavila rezultate raziskave o športni dejavnosti evropskih državljanov, starejših od 15 let. Ne glede na nekatere razlike med obema raziskavama (vsi kriteriji niso bili identični) v primerjavi z drugimi evropskimi državami pa Slovenci po športni dejavnosti prekašamo vse sredozemske države in tudi večino srednjeevropskih.
Po številu tistih, ki so redno aktivni (vsaj 5-krat na teden) in pogosto aktivni (vsaj 1-krat na teden) smo med 27 članicami Evropske unije na 6. mestu. Najbolj pa so na športnem področju dejavni prebivalci Švedske, Finske, Danske, Irske in Nizozemske, v deseterici pa so – za nami – še Luksemburg, Belgija, Nemčija in Francija.
