Kultura
Za kulturo je med upokojenci veliko zanimanja. Mnogi sodelujejo v pevskih skupinah ali zborih, pa v folklornih skupinah, ter likovnih in literarnih sekcijah v okviru društev upokojencev, nekateri pa se ob kulturnem ustvarjanju družijo kar tako. Predstavljamo tri zanimive skupine.
Citrarski orkester iz Litije
Zgodovinarji pravijo, da so nekoč imeli citre domala v vsaki hiši na Slovenskem, saj so se ljudem priljubile zaradi svojega zvoka. Danes nanje ne igrajo le ljudski godci, pač pa tudi izšolani glasbeniki. Zato so citre postale uveljavljen in spoštovan instrument, čeprav večina glasbenih šol ne poučuje tega glasbila, ker ne sodi v orkestrsko zasedbo.
Člani društva upokojencev Litija so obiskali kar nekaj citrarskih prireditev in nekateri člani so se tako navdušili nad igranjem citer, da so želeli tudi sami poskusiti.
Začeli so spomladi leta 2006. Po smrti prvega učitelja Dušana Mazaja s poučevanjem citer nadaljuje prof. Peter Napret, akademski glasbenik, violinist in citrar. Med drugim je avtor učbenika za citre ter predsednik Citrarskega društva Slovenije. Ker se je število učencev večalo, zdaj jih je 16, jih je leta 2008 začela poučevati še profesorica Anita Veršec, ki vodi Citrarski orkester Glasbene šole Brežice. Prav ona je dala pobudo za ustanovitev orkestra Srebrne strune in ga tudi vodi.
S prvim nastopom leta 2009 so se citrarji predstavili domači upokojenski publiki, potem pa so se nastopi kar vrstili, dvakrat so nastopili tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje. Maja lani pa je orkester svoje uspešno delo okronal s samostojnim koncertom v Kulturnem centru v Litiji. Citrarji na vseh nastopih zbudijo veliko navdušenja in občudovanja.
Iva Slabe
Posredovalke ljudskega izročila
Dvanajst pevk vokalne pevske skupine Cintare iz Ljubljane s svojim ubranim petjem že osmo leto razveseljuje ljudi na dobrodelnih prireditvah, bolnike v bolnišnicah in stanovalce domov za starejše. Sodelujejo tudi na srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev doma in v zamejstvu.
Pevke so iz različnih poklicev, vse pa so bile v mladosti plesalke akademske folklorne skupine France Marolt in kulturnoumetniškega društva Tine Rožanc. Ime so si nadele po tavžentroži, zdravilni roži, ki ima ljudsko ime tudi cintara. Tako kot se sporočilo o njeni zdravilni moči prenaša iz roda v rod, tako se tudi izročilo ljudske pesmi prenaša naprej in pomaga krepiti narodno zavest in ljudem zdravi dušo in telo. Cintare prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, pa tudi pesmi Slovencev, ki živijo onstran državnih meja. Narodno blago črpajo iz bogatega gradiva Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani pri ZRC SAZU, obenem pa predstavljajo bogato oblačilno kulturo na Slovenskem. Izdale so tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom »Kamer sen lani tancela«.
Včasih se jim na nastopih pridružijo Kerlci, moška pevska skupina, ki tudi že sedmo leto prepeva slovenske ljudske pesmi, pa godbeniki veteranske folklorne skupine COF.
Milena Majzelj
Pridružite se Navdihu
Literarno društvo Navdih je edino društvo v prestolnici, ki povezuje starejše občane z žilico za ustvarjalno pisanje. Čeprav delujejo v Ljubljani, so člani, dvajset je stalnih, iz različnih koncev Slovenije. Družijo se že dvanajst let. Prvi člani so se srečali v krožku na univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa so se odločili za samostojno pot.
Svoje ustvarjanje jemljejo zelo resno, saj, kot poudarjajo, jim ne gre za pisanje spominov, pač pa za literarno ustvarjenje, ki ga želijo kar najbolj izpiliti, zato so se vedno pripravljeni učiti. Na srečanjih ob sredah se pod vodstvom mentorja poglabljajo v tuja in svoja dela, se preizkušajo v pisanju proze in poezije, bogatijo besedni zaklad, se spodbujajo in si pomagajo pri ustvarjanju. Prirejajo literarne večere, naslednji bo aprila v Vodnikovi domačiji. Nastopili so tudi v Centru starejših Trnovo (na fotografiji). Svoja dela objavljajo v revijah, da preverijo svoje sposobnosti, pa radi sodelujejo na literarnih natečajih. In to uspešno!
Izdali so že štiri knjige s svojimi literarnimi prispevki, zadnja z naslovom Besede so pisani metulji je izšla novembra lani. Še posebej pa so ponosni na to, da so v projektu Ljubljana - svetovna prestolnica kulture lani izpeljali kar šest literarnih večerov, tudi v Trubarjevi hiši literature.
Če premorete dovolj ustvarjalnega poguma, ljubezni do lepe slovenske besede in veselja do prebiranja knjig, obenem pa menite, da bi bilo dobro kaj iz vašega življenja preliti na papir, se jim pridružite. Pišete jim lahko na naslov: Literarno društvo Navdih, Spodnje Gameljne 103, 1211 Ljubljana – Šmartno, ali pa pokličete tajnico društva na telefon 040 356 543. Več o delu društva in literarne utrinke pa lahko preberete na njihovi spletni strani http//drustvo-navdih.net.
A. Ž.
