Virusov ne preženemo z antibiotiki
Zgodba o prehladnih obolenjih se ponavlja in vsako leto znova razpravljamo o novih in še novejših gripah, o čajih ali antibiotikih ter o koristih in strahovih cepljenja. Jezimo se, če nas v nepravem trenutku bolezen položi v posteljo; takrat bi naredili vse, samo da bi čim prej ozdraveli.
Skupna lastnost prehladov, viroz in gripe je, da gre za okužbo, torej za »bolezen z rodovnikom«. Od nekoga smo se nalezli in drugi se je lahko nalezejo od nas.
Velika večina okužb je virusnih. Vsak izmed nas je že kdaj zapustil ambulanto z diagnozo »viroza« in se potihoma jezil, ker ni dobil zdravil; po pregledu je imel občutek, da je prišel zastonj.
Viroza ne zadeva zgolj ene bolezni, temveč je to skupno ime za virusno okužbo zgornjih dihal, ki pa jih lahko povzročajo številni in različni virusi. Sem sodi dobro znani »navadni prehlad«. Bolezen občutimo kot zamašen nos, kašelj, kihanje, boleče žrelo, glavobol in imamo nekoliko povišano telesno temperaturo. Včasih so težave hujše, včasih blažje, a naš obrambni sistem za te okužbe poskrbi sam in nobena zdravila ne skrajšajo bolezni. Zdravljenja, ki bi uničilo te viruse, torej ni, so pa zdravila, ki nam v času bolezni znižujejo vročino, blažijo bolečine in izboljšujejo počutje. Najpogosteje vsebujejo paracetamol. Takšno zdravljenje imenujemo simptomatsko, saj »zdravimo« le simptome in ne bolezni. Tako zaželeni antibiotiki v teh primerih ne pridejo v poštev, saj ne vplivajo na potek bolezni niti ne lajšajo simptomov.
Med zapleti viroz so med najpogostejšimi vnetje srednjega ušesa ali obnosnih votlin (sinusov), poslabšanje astme ali bolezni spodnjih dihal.
Gripa je prav tako virusna okužba. Povzročajo jo virusi influence A, B in C, določenim oblikam smo dodelili še vzdevke »ptičja«, »svinjska« ali »nova«. Za gripo so pogosto značilne epidemije, ko hkrati zboli veliko ljudi. Potek bolezni je praviloma hujši, bistveno večje je tudi število zapletov bolezni. Zbolimo nenadoma, dva ali tri dni po okužbi začutimo utrujenost, mrazenje, dobimo visoko vročino, pojavijo se bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, kašelj, boleče grlo in izcedek iz nosu. Bolezen traja od enega do dveh tednov, zdravljenje pa je prav tako simptomatsko, torej počitek, zbijanje vročine in blaženje posameznih težav. Pri bolnikih, ki imajo večje možnosti za zaplete bolezni, ali pri tistih, kjer ima gripa hujši potek, je možno zdravljenje s protivirusnimi zdravili (oseltamivir ali zanamivir). Učinkovito pa je le, če ga začnemo jemati najkasneje 48 ur po začetku bolezni.
Najpogostejši zapleti gripe so pljučnica, vnetje srednjega ušesa, poslabšanje astme ali kronične obstruktivne pljučne bolezni, pa vnetje srčne mišice in prizadetost osrednjega živčevja, najhujši zapleti se lahko končajo s smrtjo.
Gripo je mogoče preprečiti z varnim in učinkovitim cepljenjem. In še pomembna ugotovitev: cepljenje proti gripi je veliko bolj varno od gripe!
Virus gripe ni vsako leto enak, zato je cepivo prirejeno za vsako »sezono« posebej. Cepiti se je treba vsako leto, učinkovit pa je že en odmerek cepiva. Cepljenje najbolj priporočajo starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam, otrokom od 6 do 23 mesecev ter družinskim članom vseh bolj ogroženih članov.
Angina. Boleče žrelo je vsakdanji spremljevalec virusnih okužb, a ni vsako boleče žrelo tudi že angina, s katero mislimo bakterijsko, največkrat streptokokno vnetje tega dela dihal. Pravzaprav je velika večina takih težav le eden od simptomov virusne okužbe in ne bakterijsko vnetje. Kadar gre za bakterijsko, streptokokno vnetje žrela, ponavadi dobimo visoko vročino, požiranje je boleče, mandlji so povečanimi in pogosto obloženi, povečajo se bezgavke, a večinoma ni izcedka iz nosu in drugih spremljevalcev prehladov. Angino zdravimo z antibiotiki, po navadi s penicilinom, zdravljenje pa traja 10 dni. Bolečin v žrelu, ki so del virusnih okužb dihal, pa ne zdravimo z antibiotiki, ampak le simptomatsko.
Preprečevanje bolezni
Okužbe zgornjih dihal se širijo s kapljicami, ki jih od obolelih dobimo, ko kašljajo, kihajo, z rokovanjem in s stiki s predmeti. Zato se po nepotrebnem ne zadržujmo v prostorih, kjer je veliko ljudi, skrbno si umivajmo in razkužujmo roke ter se izogibajmo nepotrebnim stikom z bolniki. Tudi če zbolimo, ostanimo doma, da ne širimo okužbe. Zagotovimo si počitek, pijmo dovolj tekočine ter si priskrbimo zdravila za zniževanje vročine. Takojšen obisk zdravnika, če nimamo skrb zbujajočih simptomov, največkrat ni potreben. Bolj nujen je obisk zdravnika pri kroničnih bolnikih ali tistih z okvarjeno imunostjo. Svojega zdravnika je najbolje poklicati po telefonu in se posvetovati, kdaj je potreben pregled. Ob hujši prizadetosti ali težavah z dihanjem pa moramo takoj stopiti v stik z zdravstveno službo.
Antibiotiki zdravijo bakterijske okužbe, a večino prehladnih obolenj povzročijo virusi. So zdravila, ki so največkrat jedro spora v splošnih in dežurnih ambulantah. Bolnik pričakuje terapijo, da bo čim prej zdrav, obisk zdravnika pa se konča z modrovanjem o čajih in limonah. To neskladje med pričakovanji povzroča napetosti, ki se končajo z razočaranim bolnikom ali celo neupravičeno predpisanim antibiotikom. Antibiotiki pač ne skrajšajo časa virusnih bolezni, njihovo jemanje pa v teh primerih predstavlja le lažno domnevo o »zdravljenju«, čeprav si s tem povzročamo kvečjemu škodo. Zelo pogosto pa so antibiotiki primerna terapija za zdravljenje zapletov.
