Sozvočje v čustvih
Se je tudi vam kdaj primerilo, da ste do nekoga, ki ste ga videli prvič, začutili posebno čustvo ugodja ali neugodja? Posebnih pravil in pojasnil o tem, zakaj se nam zgodi ta »klik kemija«, ni. Po navadi jo tako opišemo z naslednjimi besedami: »Človek, ki sem ga srečal, mi je simpatičen, ta pa nesimpatičen.« In kaj to pomeni?
Simpatija pomeni čutenje s kom, sočutje, sozvočje v čustvih, pozitiven čustveni odnos do druge osebe.
Antipatija pa pomeni biti nevšečen, imeti notranji odpor do kake osebe ali ideje, je nenaklonjenost do nekoga ali česa.
Pravimo, da se ta pozitivni ali negativni čustveni odnos med dvema osebama vzpostavi v trenutku. Seveda pa si lahko signale vzajemne privlačnosti ali neprivlačnosti - simpatije ali antipatije - razlagamo tudi napačno. Saj nam drugi vsega ne sporoča s svojim zunanjim vedenjem, z odnosom ali govorico telesa. Veliko se namreč dogaja tudi na podzavestni ravni, kar pa je težko razložliti.
Pred nedavnim mi je 71-letna znanka, invalidka, zelo preprosto razložila, kaj je simpatija in kaj antipatija. »Ko sem pred dnevi vstopila v mestni avtobus, mi voznik že na prvi pogled ni bil všeč. Na zadnji postaji sem ga prosila, ali lahko izstopim spredaj, ker so ob vhodu v avtobus nižje stopnice. Osorno me je zavrnil: izstop je samo zadaj. Kaže, da kemija pri naju deluje enako. Drug drugemu sva bila že na pogled neprivlačna, antipatična! Čez nekaj dni sem ob izstopu iz avtobusa enako zaprosila mlajšega in dobrohotnega voznika. Nasmehnil se mi je in prisrčno dejal: samo izvolite. Kaže, da sva si bila že na prvi pogled simpatična.«
Zakaj smo si ali nismo privlačni?
Imam vtis, da to deloma še vedno ostaja uganka. Včasih je že bežno srečanje z neznanim človekom intenzivno in čustveno, prijetno, toplo. Morda imamo podoben smisel za humor, karakter ali celo težave. Morda vzbuja zaupanje? Celo pogovor se vzpostavi takoj, brez zadrege. Z eno besedo - »klik« in iskra je preskočila. Če se ob takem srečanju vzpostavi še oseben odnos, človek ni razočaran.
Seveda pa v primeru, ko smo si obojestransko antipatični, ne more priti do tovariškega čustvenega odnosa. Nekateri menijo, da človek včasih v drugi osebi vidi tudi sebe, morda celo svojega bližnjega ali stare prijatelje. To pomeni osebo, ki mu je ljuba ali pa to ni. Pravijo, da za tako čutenje zadošča že en sam, bežen pogled.
Ko razmišljam, zakaj mi je kdo že na prvi pogled simpatičen ali antipatičen, se zavem, kako zapleteno bitje je človek.
Še mnoge druge človekove odzivnosti so uganka. Zato se pri vrednotenju drugega ne smemo prenagliti v presoji. Na delno presojo drugega, nas opozarja tudi stara indijanska modrost, o katero sem pred nedavnim prebrala: »Če hočeš resnično razumeti drugega človeka, moraš najprej prehoditi miljo daleč v njegovih mokasinih. Vendar tega ne moreš narediti, če najprej ne sezuješ svojih.«
Zanesimo se na svoj notranji glas
V tokratnem prispevku sem problem simpatije in antipatije skušala prikazati na čim bolj razumljiv in poljuden način. S tem se poleg psihologov ukvarjajo še številni drugi raziskovalci.
Nevrologi skušajo predvsem ugotoviti biološko ozadje tega pojava. Vsi pa opozarjajo predvsem na to, da si ljudje ponavadi površno razlagajo signale vzajemne privlačnosti ali neprivlačnosti. Vedeti moramo, da nam naša zavest ne sporoča nekaterih znakov simpatije in antipatije, saj delujejo na nezavedni ravni. Opozarjajo pa tudi, naj se človek ob srečanju z drugim zanese na svoj »notranji glas«.
Privlačnost med ljudmi je dokaj kompleksna, včasih presenetljiva in celo skrivnostna, mistična. Privlačnost torej ni samo telesna in ima več oblik izražanja.
Psihologi menijo, da človek ponavadi potrebuje tedne ali celo mesece, da se ob novem človeku počuti dobro. Zaupanje pa mora biti obojestransko in v medsebojnem odnosu je treba najti skupen jezik za razumevanje.
Seveda se lahko vzpostavi tudi »medčloveška kemija«, simpatija, ljubezen ali prijateljstvo med ljudmi, ki so med seboj zelo različni. Pravijo, da različnost privlači. Za takšen odnos med človekoma pa je pomembno predvsem medsebojno zaupanje in iskrenost v čustvenem in duševnem pomenu. To so vrline, na katerih temelji privlačnost, simpatičnost v medčloveških odnosih.
