Kašelj čisti in opozarja
V bistvu je kašelj koristen, saj pomaga čistiti dihala. Vzrokov za kašljanje je več, večinoma jih lahko z ustreznimi ukrepi kmalu odpravimo. Pozorni pa moramo biti na dolgotrajen kašelj, še posebej tedaj, ko čutimo bolečino v prsih, saj je to lahko znak kakega resnejšega obolenja.
Kašelj je refleks, katerega namen je odstraniti izločke, tujke ali dražeče snovi iz dihal. Največkrat kašljamo neprostovoljno. Tehnično ta refleks sprožijo vzdraženi senzorji, receptorji za kašelj, ki po živčnih poteh sprožijo kratek vdih zraka, nato prisilen izdih proti zaprtemu poklopcu in glasilkam, ki kratkotrajno preprečita izdih, nenadna sprostitev zapore pa sproži izhod zraka z izredno veliko hitrostjo, ki s seboj odnese sluz in drugo nesnago iz dihal. Kašelj je torej v bistvu koristen in dokler je namenjen čiščenju, ga ne poskušajmo preprečevati. Če je kašelj kratkotrajen, govorimo o akutnem, če traja več kot tri tedne, pa o kroničnem kašlju.
Ločimo tudi dve obliki kašlja. Produktiven torej koristen, kašelj je namenjen čiščenju dihalnih poti. Produktu rečemo izmeček, ki je izloček iz spodnjih delov dihal in ni enak izpljunku, ki prihaja iz ust in morda nosu.
Neproduktiven kašelj pogosto imenujemo tudi suh, dražeč kašelj. Je brez izmečka, nastaja pa zaradi draženja preobčutljivih receptorjev. Lahko je zelo moteč, moti spanec, nima pa čistilne funkcije.
Povzročitelji
Virusne in bakterijske okužbe dihal so vzrok za kašelj, s katerim se najpogosteje srečamo jeseni in spomladi. Možnosti se raztezajo vse od navadnega prehlada, pljučnice pa do tuberkuloze. Kašelj s kapljicami tudi povzroča širjenje okužb v okolico. Bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki, pri virusnih le blažimo simptome.
Bronhialna preodzivnost je preobčutljivost receptorjev za kašelj, ki se pojavlja po virusnih okužbah dihal, kašelj pa se lahko zavleče za nekaj tednov po že preboleli okužbi. Zdravimo ga lahko le simptomatsko.
Vdihovanje dražilnih snovi, onesnažen zrak, »slab« zrak v stanovanju.
Tujek v dihalih sproži refleks kašlja. Da gre za tujek, ni vedno očitno na »prvi pogled«.
Kajenje je glavni vzrok kroničnega kašlja. Cigaretni dim je dražeč za dihala, povzroča vnetni odziv (kronični bronhitis) in povečano izločanje sluzi. Najbolj izrazit je zjutraj, kadilci pa ga največkrat jemljejo za nekaj vsakdanjega in ga niti ne navajajo kot težavo. Terapija je opustitev kajenja in protivnetna zdravila. Če se kašelj spremeni, je nujen obisk pri zdravniku zaradi možne povezave z rakom na pljučih.
Astma je vnetna bolezen, za katero je najbolj značilen kašelj ponoči in je včasih tudi njen edini znak. S protivnetnimi zdravili zdravimo osnovno bolezen.
Nekatera zdravila povzročajo kašelj, najpogosteje so to zelo razširjena zdravila za zdravljenje povišanega krvnega pritiska iz skupine t.i. ACE inhibitorjev. Pri kroničnem kašlju je treba vedno pomisliti tudi na bolnikovo redno terapijo, saj tovrsten kašelj odpravi le zamenjava zdravila.
Refluks ali zatekanje kisle želodčne vsebine navzgor v požiralnik je lahko vzrok za dolgotrajen kašelj, ki ga lahko spremljajo pekoče bolečine v prsnem košu, neprijeten okus v ustih, bolečine v žlički, a polovica ljudi s tovrstnim kašljem nima nobenih dodatnih težav. Zdravljenje poteka s splošnimi ukrepi proti refluksu in z zdravili, ki zavirajo izločanje želodčne kisline.
Kronični nahod povzroča povečano izločanje sluzi v nosu, ki pogosto po zadnji steni žrela zateka navzdol in sproža kašelj. Zdravimo osnovno bolezen.
Popuščanje srca povzroča nabiranje tekočine v pljučih in posledično kašelj. Težave poslabša ležeč položaj telesa in je večinoma pridružen drugim simptomom, kot so težko dihanje, zatekanje nog in manjša fizična zmogljivost. Zdravimo osnovno bolezen, težave pa lahko olajša visoko vzglavje.
Motnja v zunanjem sluhovodu - marsikoga že čiščenje ušes z vatiranimi paličicami draži na kašelj.
Rakave bolezni dihal povzročajo napredujoče simptome in sčasoma krvav izmeček. Zdravljenje je onkološko in simptomatsko.
Psihični vzroki so pogostejši pri otrocih kot pri odraslih.
Kašelj je znak
Kaj je vzrok kašlja, ugotovi zdravnik na podlagi natančnega pogovora, anamneze in temeljitega telesnega pregleda. Pri akutnem kašlju največkrat niso potrebne dodatne preiskave. Več diagnostike zahteva kroničen kašelj. Med preiskavami uporabljamo RTG pljuč, funkcijske preiskave pljuč (kapaciteta, volumen izpihanega zraka v časovni enoti …), pregled izmečka, ob spremembah na RTG in krvavem izmečku pregled z bronhoskopom (optičnim instrumentom, ki ga vstavimo skozi usta v dihala). Če ne odkrijemo bolezenskega dogajanja, opravimo še ORL pregled ter 24-urno pH metrijo za ugotavljanje refluksa.
Vedno zdravimo osnovno bolezen, saj je kašelj le simptom. Simptomatsko zdravljenje je lahko dopolnilno zdravljenje ali tudi edino, če zdravljenje osnovne bolezni ni možno. Blažimo oziroma preprečujemo le suh, dražeč, neproduktiven kašelj. Zdravila se imenujejo antitusiki, ne zdravijo bolezni, le zavirajo refleks kašlja, nekatera pa so na voljo tudi brez recepta. Napade zmanjšuje tudi izogibanje prehodom iz toplega na hladno in obratno ter primerno vlažen zrak v stanovanju. Pri produktivnem kašlju je izkašljevanje nujen del zdravljenja, zato ne jemljemo antitusikov. Pomagamo si lahko z zdravili, ki mehčajo sluz in lajšajo izkašljevanje (t.i. ekspektoransi), podoben učinek imajo lahko vlažne inhalacije in uživanje zadostne količine tekočine.
Kdaj moramo nujno k zdravniku:
če se kašlju pridruži tudi težko dihanje,
če je prisotna kri v izmečku,
če traja kašelj več kot teden dni,
če ga spremlja bolečina v prsih,
če se pojavi zelenkast izmeček ter
pri spremembi kroničnega kadilskega kašlja.
