Ženske, ki so orale ledino
Številne Slovenke so pustile svoj pečat v naši zgodovini in orale ledino v moškem svetu, ki je prevladoval še krepko v 20. stoletju, in dejavno pripomogle k izboljšanju življenjskih razmer in širjenju slovenske besede ter narodne zavesti Nekatere so znane le znotraj svojega delovnega področja, čeprav so dosegale tudi mednarodne uspehe in prav je, da jih predstavimo tudi širši javnosti.
Marija Wirgler Jezernik (1897 – 1974) – prva Slovenka z univerzitetno diplomo. Rodila se je v Novem mestu, kasneje so se preselili v Krško. Že kot otrok se je zelo zanimala za očetov poklic, bil je namreč izšolan živinozdravnik. Po končanem učiteljišču je bila dve leti pomožna učiteljica pri uršulinkah, nato pa se je leta 1901vpisala na graško univerzo, kjer so takrat že sprejemali tudi dekleta. Po diplomi, ki jo je usposobila za poučevanje matematike, fizike in prirodoznanstva v nemškem in slovenskem jeziku, se je zaposlila na Ženski realni gimnaziji v Ljubljani, kjer je poučevala vse do leta 1934. Bila je priljubljena pri učenkah, pri sodelavcih pa malo manj, saj je v poučevanje vpeljevala nove metode, da bi učne ure čim bolj popestrila. Med leti 1927 in 1939 je po d imenom Marija Jezernik napisala sedem mladinskih knjig, v katerih je želela zlasti zbližati živali in otroke.
Pavla Lovše Bole (1891 – 1964) - prva mednarodno uveljavljena slovenska koncertna pevka. Rodila se je v ljubljanski glasbeno nadarjeni družini Bole in se glasbeno izpopolnjevala pri Mateju Hubadu v Ljubljani, ter na Reki, v Milanu in na Dunaju. Od šestnajstega leta je nastopala kot solistka na koncertih ljubljanske Glasbene Matice, in poleg Jurija Betetta veljala za najboljšo interpretko slovenskih samospevov. Z Dano Kobler Golia, našo prvo koncertno pianistko, sta vsako leto pripravili samostojni pevski recital. V letih 1921 do 1927 je bila solistka v ljubljanski Operi, kasneje pa na povabilo ameriških Slovencev odšla na daljšo in zelo uspešno koncertno turnejo v Združene države Amerike. Po vrnitvi je Ljubljančanom na koncertu predstavila dotlej neznano glasbeno gledališko zvrst – muzikal. Bila je tudi odlična pedagoginja in vzgojila je vrsto kasneje uveljavljenih koncertnih in opernih pevcev.
Alma Sodnik (1896-1965) – prva filozofska znanstvenica na Slovenskem, prva doktorica filozofije na ljubljanski univerzi in ena prvih univerzitetnih profesoric.
Gimnazijo je obiskovala kot privativistka, saj dekletom pred prvo svetovno vojno ni bilo dovoljeno redno šolanje. Takoj ob ustanovitvi Filozofske fakultete se je vpisala na študij filozofije, pedagogike in slovanske filologije. Do leta 1946 je delala kot privatna docentka za zgodovino filozofije, nato koz izredna in vse do upokojitve kot redna profesorica. V letih 1952-53 je bila prva dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. Bila je prvovrstna znanstvenica in odlična pedagoginja. Študenti so na izpite hodili dobro pripravljeni, saj so vedeli, da jo njihovo neznanje osebno prizadene. Ukvarjala se je tudi s t.i. »ženskim vprašanjem«.V brošuri Smernice za vzgojo deklet (leta 1924) je razmišljala o položaju žensk v sodobni družbi in se zavzemala za poklicno enakopravnost.
Mira Fink (1897 – 1971) - zdravnica, prva ginekologinja s privatno prakso.
V ugledni ljubljanski družino Fink se je rodilo osem sinov in ena hči, ki ni želela zaostajati za svojimi brati v ničemer, niti po izobrazbi. Vpisala se je na univerzo v Insbrucku in nato v Pragi, kjer je diplomirala iz medicine. Leta 1928 je opravila specializacijo za ginekologijo in porodništvo, pol leta se je izpopolnjevala na Dunaju in po vrnitvi na Gledališki ulici v Ljubljani (danes na Zupančičevi) odprla prvo zasebno ordinacijo, v kateri je pacientkam pomagala ženska. V njej je delala do pozne starosti, rada je pomagala tudi ljudem brez denarja in zavarovanja. Pacientke so jo »zelo obrajtale«, slovela je kot prijazna, sposobna in ugledna ženska, v njeni čakalnici je bil denimo tudi klavir. Bila je ena prvih Ljubljančank, ki je imela šoferski izpit in svoj avto. Med vojno je delala za OF, a so jo po vojni aretirali. Sicer so jo kasneje izpustili, v strahu, da bi lahko kdaj izsiljevali njo in njene pacientke, pa je dala sežgati vse kartoteke. Tako so izginili dokazi o delu prve ženske ginekološke ordinacije pri nas.
Angela Boškin (1885-1977) – prva medicinska sestra in socialna delavka v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kot mlado dekle iz Pevme pri Gorici je sedem let živela pri bratu na Dunaju, kjer so jo navdušile »plave sestre«, šolane negovalke bolnikov. Tudi sama se izučila sestrskega poklica in se pri delu zelo izkazala. Med drugo vojno so jo imenovali za glavno sestro v rezervni vojaški bolnišnici, vpisala pa se je tudi v tečaj za »skrbstvene sestre« in se posvetila socialno-varstvenem skrbstvu matere in otroka. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je zaposlila na Jesenicah in kmalu vpeljala posvetovalnico za matere in dojenčke. Leta 1922 je prišla v Ljubljano in iz zanemarjene sirotišnice na Bohoričevi ulici uredila otroško zavetišče, kasneje dečji in materinski dom. Delala je tudi v Trbovljah in Škofji Loki, vmes je vodila potujoče higienske razstave z izobraževalnimi predavanji predvsem pa je skrbela za razvoj varstva matere in otrok ter protituberkolozne službe pri nas.
Kristina Gorišek Novaković (1906 – 1996) – naša prva letalka.
Bila je prva Slovenka, prva Jugoslovanka in tudi prva ženska na Balkanu, ki je leta 1932 samostojno poletela z letalom. Rodila se je v Stični, v veliki, uveljavljeni in premožni družini. V Beogradu, kjer je delala na poštni centrali, je zasledila oglas društva rezervnih pilotov, ki je iskalo dekleta za civilno letalsko šolo. Šolanje je bilo naporno in tudi drago, veliko jo je naučil takrat vrhunski pilot Milo Jaklič. Kljub različnim oviram je opravila teoretični in praktični izpit ter dobila pokal prve jugoslovanske avijatičarke in medaljo za hrabrost ministrstva za vojsko. Vrsto let je sodelovala na letalskih mitingih, da bi pa delala kot pilotka, v tistih letih ni bilo mogoče misliti. Nekaj let je bila zaposlena kot telefonistka na zagrebškem letališču. Po drugi svetovni vojni sta se z možem preselila v Veliko Britanijo, kjer sta vodila penzion, na obiske v Slovenijo se je z letalom vozila le kot potnica.
