Vaš svetovalec Milena Paulini marec 2011
Družinska pokojnina po sestri
Bralka J. S. iz Litije bi rada vedela, ali bo po zakonu, ki naj bi predvidoma začel veljati v letu 2011, brat še lahko uveljavljal družinsko pokojnino po sestrini smrti. Zdaj živi v skupnem gospodinjstvu s sestro, ki je uživalka starostne pokojnine. Zanima jo tudi, pri kateri starosti bi lahko uveljavil družinsko pokojnino in v kakšnem odstotku bi mu bila odmerjena.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel decembra 2010, začetek njegove veljavnosti pa še ni znan zaradi vloženega zakonodajnega referenduma, bolj kot zdaj veljavni zakon zožuje krog oseb za pridobitev pravice do družinske pokojnine po smrti zavarovanca ali uživalca pravic.
Po novem zakonu bodo družinsko pokojnino pridobili, če bo izpolnjeval pogoje tudi umrli zavarovanec ali uživalec pravic, otroci, poleg njih pa le še pastorki in starši, ki jih je bil pokojni do svoje smrti dolžan preživljati skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. Z veljavnostjo novega zakona tako ne bodo mogli pridobiti pravice do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic vnuki in drugi otroci brez staršev ter bratje in sestre.
Zdaj veljavni zakon med drugim določa, da pravico do družinske pokojnine v primeru smrti zavarovanca ali uživalca pravic pridobijo tudi bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke ali za starše umrlega zavarovanca. Za pridobitev pravice do družinske pokojnine bi moral brat do sestrine smrti poleg izpolnjenega pogoja preživljanja dopolniti tudi starost 58 let ali pa je moral biti pred njeno smrtjo popolnoma nezmožen za delo, o čemer da izvedensko mnenje invalidska komisija pokojninskega zavoda. Le če bi njegova sestra umrla pred veljavnostjo novega zakona, bi lahko uveljavil pravico do družinske pokojnine po zdaj veljavnem zakonu tudi še po začetku veljavnosti novega zakona, če bi zanjo izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje. Družinska pokojnina se odmeri od starostne ali od invalidske pokojnine, ki bi jo zavarovanec pridobil ob smrti, ali od pokojnine, ki je uživalcu pripadala ob smrti, torej bi se mu odmerila v višini 70 odstotkov sestrine starostne pokojnine.
Vajenska doba
Bralec A. O. iz Postojne navaja, da je bil od 1. 8. 1954 do 1. 8. 1957 vajenec krojaške stroke in je imel sklenjeno učno pogodbo. Za ta čas mu delodajalec ni plačeval prispevkov in tudi ni bil evidentiran v takratni delovni knjigi. Ob upokojitvi mu ta čas ni bil priznan v pokojninsko dobo, zdaj pa je izvedel, da je vajensko dobo pred 31. 12. 1957 urejal temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, konkretno njegov 129. člen. Zanima ga, ali je upravičen do štetja vajenske dobe v pokojninsko dobo spričo tega, da je šlo za čas do 31. 12. 1957, medtem ko za čas po 1. 1. 1958 ni obstajala zakonska podlaga.
Bralcu se v pokojninsko dobo ne more šteti vajenska doba od 1. avgusta 1954 do 1. avgusta 1957, ker v tem času ni šlo za delovno razmerje niti za čas obveznega praktičnega dela, kot to navaja v svojem vprašanju, temveč za učno razmerje z vsemi elementi šolanja.
Določba 3. odstavka 129. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur.l. SFRJ, št. 51/64 s spremembami), na katero se bralec sklicuje, določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ki ga je zavarovanec do 31. 12. 1957 prebil na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi (volonterji) s polnim delovnim časom, in to ne glede na to, ali je bil za ta čas plačan prispevek za socialno zavarovanje ali ne; po tem dnevu pa le tedaj, če je bil za ta čas plačan omenjeni prispevek, vendar ta določba ne velja za vajensko dobo. Kot obvezno praktično delo se je štelo samo takšno delo, ki se je opravljalo po končanem rednem šolanju. Tako imenovano proizvodno delo, ki so ga opravljali v gospodarskih organizacijah učenci strokovnih šol in gimnazij med šolanjem, se ni štelo za obvezno praktično delo, saj je bil čas, prebit v proizvodnem delu, sestavni del rednega šolanja. Čas vajenske dobe se tako ne glede na obdobje pred 1. 1. 1958 ali po tem datumu ne more šteti v pokojninsko dobo, saj je šlo za čas šolanja, ki je bil kombiniran tudi s praktičnem delom kot sestavino rednega šolanja.
Pravna podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajencev je bila dana šele februarja 1996 s spremembo in dopolnitvijo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992. Ker pa zdaj veljavni zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določa, da osebe, ki se izobražujejo na podlagi individualne učne pogodbe, niso več vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bila v šolskem letu 2006/07 vključena v obvezno zavarovanje zadnja generacija vajencev, ki je izobraževanje zaključila s iztekom šolskega leta 2008/09 ali najpozneje v dveh letih po koncu zadnjega letnika, to je do 31. 8. 2011.
