Prva Celjanka na poti okoli sveta

Prva Celjanka na poti okoli sveta

Zgodbe | mar. '11

Ob dnevu žena se kaže spomniti znamenite Celjanke Alme M. Karlin, ki je sama in v izjemno negotovih razmerah odšla na pot okoli sveta že kmalu po prvi svetovni vojni, torej veliko prej, kot je bilo to v navadi v evropskem ženskem svetu. S svojih potovanj je napisala veliko člankov in reportaž, kasneje pa več knjig, ki jih počasi spoznavamo tudi Slovenci. Razstavo o Almi Karlin, njenem življenju in potovanjih ter predmetih, ki jih je prinesla s poti, si lahko ogledate v celjskem Pokrajinskem muzeju.

»Z razstavo, ki smo jo naslovili 'Poti', smo želeli počastiti 120-letnico Alminega rojstva tudi v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer na njeno željo hranimo del njene zapuščine,« nam je povedal avtor razstave kustos mag. Vladimir Šlibar.
Letnica Alminega rojstva nas popelje v Celje in v leto 1889 (12. oktober). Po končani osnovni šoli v rojstnem mestu je v Gorici opravila izpit iz francoščine in angleščine, kar ji je omogočilo, da je lahko poučevala oba jezika. Pa ji je bilo očitno ob tem dolgčas in odpravila se je v London in se zaposlila v prevajalski agenciji, pri čemer ji je prišlo prav znanje nemščine, jezika, ki ga je imela za svojega, ker so tako govorili doma. V Londonu je študirala jezike in se seznanjala z neevropskimi kulturami. Med prvo svetovno vojno je bila na Norveškem in Švedskem, kjer jo je ob študiju literature začela zanimati Južna Amerika.
Po vrnitvi v Celje je ustanovila jezikovno šolo, kar ji je omogočilo, da je privarčevala nekaj denarja in se s pisalnim strojem odpravila na skoraj devet let dolgo potovanje okoli sveta. Iz Celja je odpotovala v Trst, od koder je hotela na Japonsko, in ker je ladja imela zamudo, denar pa kopnel, se je odločila, da bo iz Genove odpotovala v Peru. Sledijo Panama, Nikaragva, Kostarika, Gvatemala, Mehika, ZDA. Prek Havajev se je Alma odpravila na Japonsko, v Korejo, na Kitajsko, Tajvan, v Hongkong ter nato prek severnega Bornea v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Preostal ji je še najtežji del poti – od Avstralije prek otokov Polinezije do Burme, saj so bile tedanje ladijske zveze slabe, poleg tega pa je tudi zbolela. Na Novih Hebridih, Fidžiju in Novi Gvineji se je srečala z ljudožerci in preživela. Pri jezeru Santani na Novi Gvineji se je približala mejam tedaj še znanega sveta, se za nekaj časa ustavila v Indiji, nato pa odpotovala domov.
Njeno potovanje ni potekalo gladko in brez zapletov. Med drugim je zbolela za malarijo in tropsko grižo, vedno ji je primanjkovalo tudi denarja. Potovala je v najslabših potovalnih razmerah, pogosto obdana z vsiljivci, ki kar niso mogli verjeti, da je tako drobna, majhna ženska, kakršna je bila, sama na tako dolgi poti. Večkrat se je morala na poti ustaviti za krajši ali daljši čas in si s pisanjem člankov v različne revije, s prevajanjem in drugimi deli zaslužiti za nadaljevanje poti. Domov je prinesla številne zbirke etnoloških predmetov in razglednic ter obsežno zbirko semen, koščkov lesa, koral in risb eksotičnih rastlin.
Po vrnitvi v Celje je urejala zbirke, jih predstavljala javnosti, predvsem pa je pisala. Njen opus je zelo obsežen, poleg številnih člankov, objavljenih v različnih svetovnih in lokalnih časopisih, je izšlo njenih več kot 20 daljših pripovednih del, vsaj še enkrat toliko gradiva pa je ostalo v rokopisu. O življenju in delu Alme Maximiliane Karlin je zadnja leta izšlo več knjig, zadnjo, z naslovom Kolumbova hči, pa je napisala Barbara Trnovec.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media