Velikonočne dobrote so tudi zdrave

Velikonočne dobrote so tudi zdrave

 

Za veliko noč ponavadi jemo preveč, premastno in preslano, kar seveda ne more biti zdravo. Toda na praznični mizi so vendarle tudi jedi, ki hrano uravnotežijo in nevtralizirajo negativne učinke.

Skozi stoletja je na podlagi izkušenj nastala kombinacija velikonočnih jedi, ki zagotavljajo zdravo praznično razpoloženje. Večino teh jedi so ljudje dali tudi v košaro za ''velikonočni žegen''. Na vsakem območju so vanjo dali tudi kaj, kar je bilo zanje posebnost, denimo vino na Krasu; za vso Slovenijo pa so značilne temeljne jedi: kruh, gnjat, potica, jajca ali pirhi in hren. Vse te jedi imajo tudi simbolni pomen, vendar nas predvsem zanima, ali je mogoče s temi živili doseči uravnoteženost, da po praznikih ne bomo imeli več holesterola in trigliceridov.

Gnjat - ko jo kuhamo, dodajmo lovor in brinove jagode, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline in izboljšujejo presnovne procese, zagotavljajo boljši izkoristek hranil in preprečujejo žarkost holesterola. Delujejo razstrupljevalno in vežejo maščobe že v črevesju. Šunki dodajmo tudi timijan ali vrtno materino dušico, saj izboljšuje prebavo ''težkih jedi'', zlasti svinjine, omogoča izločanje strupenih snovi, krepi želodec in črevesje ter preprečuje napenjanje. S šunko ponudimo tudi česen in čebulo, lahko tudi v namazih.

Čebula - škodo, ki jo je napravila nasičena maščoba, popravimo s čebulo. Dovolj je že 100 gramov čebule, kar je ena ali dve čebuli na dan. Vseeno je, ali je čebula surova, kuhana ali pečena, le da ni prežgana! Upoštevajmo temeljno načelo: vedno uživajmo čebulo, ko jemo nasičene maščobe! Že v starem veku je čebula veljala za zdravilno rastlino in v starih zapisih so jo pogosto označevali kot „zdravilo za sedmero bolezni“. Sveža čebula v solati z oljčnim oljem in peteršiljem (zdravi živce in nervoze) skrbi za boljšo pretočnost krvi, saj znižuje slab holesterol in zvišuje dobrega. Podobno funkcijo ima tudi česen.

Česen deluje antibiotično. Miligram alicina v česnu je enakovreden 10 mikrogramom penicilina. Deluje tudi razkuževalno; odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in s tem razbremenjuje jetra, veže težke kovine (svinec, kadmij in živo srebro), ureja krvni obtok, krepi srčno mišico in omogoča boljše dihanje. Živci se okrepijo, izginejo nespečnost, preutrujenost, razdraženost, glavoboli, omotičnost in depresije. Ljudska modrost pravi, da česen zdravi duševne bolezni. Poleg tega spodbuja nastajanje novih možganskih celic, zato bolje mislimo. Nekaj snovi s kuhanjem izgubimo, druge pa pridobimo. Neprijeten vonj prekrijejo: peteršilj, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade.

Brin: »Kamor ne sežejo antibiotiki, sežejo brinove jagode.« V njihovi lupini so varovalne smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in flavonoidi. So torej močno aromatične in, če jih stremo, sta že dve jagodi dovolj za pečeno kračo. Brinove jagode vežejo odvečne maščobe že v črevesju in poskrbijo, da holesterol ostane v tekoči obliki, saj vsebujejo večkrat-nenasičene maščobne kisline. Brin uničuje vnetne bakterije v mehurju in v sečnih poteh, spodbuja pa razvoj dobrih bakterij v črevesju. Danes vemo, da brinove jagode delujejo antibiotično.

Hren naj bi uživali vse tiste mesece, ki imajo v besedi črko ''r''. Hren sodi med križnice in ima zaščitno vlogo. Specifičen okus mu da žveplo, pravzaprav njegova spojina sinigrin. Hren, ki vsebuje še flavonoide, fenolne kisline, glokozinolate in veliko rudnin, odstranjuje presnovne ostanke, odmrle celice in sluz. Prav zato ni boljše jedi za prečiščenje sinusov, dihalnih in sečnih poti. Hren izboljšuje prebavo maščob, vpliva na boljše delovanje žolčnika, ledvic in sečnih poti, razstruplja organizem in čisti ožilje.

Pomaranče - že barva pomaga pregnati nervoznost in depresivnost. Pomaranče sodijo med citruse, bogate z vitamini, zlasti z vitaminom C. Več tega vitamina je sicer drugje, toda v pomarančah je močan flavonoid – hesperidin, ki varuje vitamin C pred oksidacijo. Zato je ostanek vitamina C za telo veliko večji. V mesu pomaranče je desetkrat več vitamina C kot v soku. Zato moramo pomaranče pojesti v celoti, saj s tem dobimo tudi vlaknine, koristne za zniževanje holesterola, preprečevanje kapi in za blaženje sladkorne bolezni. Pri ekološko pridelanih pomarančah je koristen tudi olupek, ki vsebuje limonen, snov, ki iz telesa odstranjuje nevarne strupe. Pomaranče ''prekipevajo'' tudi s folno kislino, ki omogoča hitro izdelavo hormonov sreče in preprečuje srčno-žilne bolezni. Pomaga namreč zniževati raven homocisteina v žilah, ta pa je celo nevarnejši od holesterola. Flavonoidi v pomarančah delujejo kot antioksidanti in antimutageno.

Jajca so popoln vir visokovrednih beljakovin, saj jih lahko popolnoma izkoristimo. Vsebujejo več vitaminov, med njimi vitamin A, D, E, B12, B2, B9, B7, B3, pa tudi mineralov, med njimi železa, cinka in fosforja. Poudariti moramo holin ali vitamin B7, ki je odločilnega pomena za tvorbo povezav med možganskimi celicami; po domače rečeno - B7 vpliva na spomin. Jajca so sicer bogata s holesterolom, vendar prav holin poskrbi za topnost holesterola in ga spreminja v nenevarno obliko. Holin sodeluje tudi pri sintezi fosfolipidov, zato je pomemben za izboljševanju presnove. Jajca imajo tudi vitamin D, vendar le, če so se kure pasle na prostem! Pomembno je, da jajca kombiniramo z drugo hrano.

Orehi so bogastvo nenasičenih esencialnih maščobnih kislin, zato pomagajo varovati žile in srce. Vsebujejo namreč snovi za prožnost žil. V orehih je blizu 15 odstotkov beljakovin, v veliki meri iz aminokislin arginin in triptofan; prvi je za srce in ožilje, drugi pa za odlično spanje in srečo. K nastanku hormonov sreče pripomorejo še tri sestavine orehov: folna kislina, vitamina C in E in mineral selen. Kalcij in magnezij pa pomirjata. V orehih je tudi veliko fluora, ki preprečuje zobno gnilobo in vrača nasmeh. Orehi tudi znižujejo raven holesterola. Čeprav imajo veliko maščob, ne redijo, saj ''prave'', nenasičene maščobe pomagajo pri hujšanju!

Potice - Nekateri sicer prisegajo samo na orehovo, toda dobre so vse.

Mandljeva ali bela potica ima manj maščob kot orehova, več pa fosforja, vitamina E in mineralov kalcij in magnezij. V mandljih sta tudi železo in kalij. Ta potica je priporočljiva za ljudi v stresu, pa za vse, ki ''delajo z možgani'', tudi za tiste, ki imajo osteoporozo.

Lešnikova potica je podobna orehovi, kar zadeva maščobne kisline, je pa bolj bogata s tirozinom, to je z aminokislino, ki je nujna za zbranost in pozornost. Lešniki imajo vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. So pomemben vir železa, zato je lešnikova potica dobra za slabokrvne. V lešnikih je celo do 60 odstotkov maščob, vendar so lahko prebavljive in po strukturi podobne oljčnemu olju. Veliko je rastlinskih beljakovin, blizu 15 odstotkov. Imajo tudi veliko vitaminov skupine B in vitamin E, zato pomagajo zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Lešnikova potica je laže prebavljiva kot orehova. Lešniki v potici so pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in železa. Med mikroelementi je treba omeniti zlasti selen, stroncij, bor in molibden. Zato lešniki krepijo moško potenco, skrbijo za kratkoročni spomin in utrjujejo dlesni.

Pehtranova potica: Pehtran izboljša okus in aromo, zato ga uporabljamo pri vseh neslanih dietah. Je tudi vsestransko uporaben kot pomoč pri zdravljenju. Pri ženskah pehtran uravnava menstruacijo, za oba spola pa velja, da pehtran spodbuja »tek po bolezni«. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča vsem, ki imajo preveč želodčne kisline. Kot diuretik je primeren za ledvične bolnike, pljučnim pa lajša dihanje.

Ob velikonočnem zajtrku je ima simbolni pomen tudi ''velikonočna aleluja''. Ponekod so to jed cenili tako zelo, da so vse repne olupke sproti sušili in potem skuhali ''velikonočno alelujo'' v opomin na lakoto, ko so jo tolkli ljudje v času turških vpadov in ko so po dolgi zimi pošle zaloge, pa tudi kot napoved, da sledijo dnevi z obilico mesa. Repa vsebuje veliko rudnin, zlasti kalcija, nekaj tudi kalija, natrija, fosforja in magnezija. Ima tudi vitamin B1 proti pozabljivosti, B2 proti dermatitisu, vitamin K proti težavam v menopavzi in B9 za izdelavo hormonov sreče. Glukozinolati v repi preprečujejo raka. Repa učinkovito čisti sečne poti in kri, razmaščuje jetra in uravnava prebavo. Repo lahko uživamo surovo; jo naribamo ali narežemo repne cime in jih dodamo med vse druge solate.

 

Če med spomladanski regrat zamešamo mlado čebulo, česen, fižol, narezane pirhe in zabelimo z oljčnim oljem in kisom ter pojemo s šunko in hrenom ter dobrim kruhom in kozarcem vina, bo vse to zdravo in dobro. Ob potici pa spijmo kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.

Fotografije: Ivan Merljak